Glasba je pradavna in močna govorica: od prazgodovinskega oponašanja klicev živali, ki so jih lovili, in uspavank, s katerimi se je in se še uspava dojenčke, do udarnih ritmov, ki so pozivali vojščake v boj, in donečih fanfar, ki so sovražnike navdajale s strahom. Od cerkvenih hvalnic do rock in pop glasbe, ki polni stadione in dvorane. Res je, glasba je univerzalni jezik, popotovanje po preteklosti pa hudo nostalgično dejanje, ki terja čas, kajti, ko se spominjamo glasbe, ki smo jo poslušali kot otroci ali mladostniki nas odnese v drugo sfero.
V prispevku potujemo od začetkov popularne glasbe v Sloveniji, ko smo bili še v bivši državi pa vse do razpada le te. Zabaven pregled zgodovine naše glasbe je spisal Žiga Valetič v knjigi 80ta: desetletje mladih, ki postreže z res zanimivimi podatki, za katere bo marsikdo zvedel prvič- Zanimiv in pregleden pa je tudi znanstveni članki Petra Stankovića Kaj pa pop? A vsega je preprosto preveč, nekaj za po praznično nostalgijo pa smo zbrali tudi mi.
Začetki z Avsenikom
Zabavna glasba na Slovenskem se je brez dvoma začela s Slavkom Avsenikom (1929 – 2015) in njegovim bratom Vilkom, ki sta konec štiridesetih let v slovensko tradicijo godcev vnesla novo mešanico inštrumentov (harmonika, klarinet, kitara in bas) in udarno polko. Svojo glasbo sta brata najprej v živo igrala na Radiu Ljubljana in navdušila poslušalce. Najbolj je navdušila »Na Golici« iz leta 1953 in je vse do danes ostala tako priljubljena, da jo verjetno ne bo nikoli presegla nobena druga melodija ali pesem. Slovenci jo imamo praktično za neuradno himno.
Uspeh Avsenika pa je povzročil nastanek številnih podobnih glasbenih skupin in s tem glasbeni žanr narodno – zabavna glasba, ki je že vsa desetletja do danes ena najbolj priljubljenih glasbenih zvrsti med prebivalci naše dežele. Avseniki so obredli nešteto odrov po vsem svetu. Z bratom Vilkom sta napisala okoli 1000 avtorskih melodij. Med številnimi posnemovalci so med najbolj zagnanimi tujci, ki radi preigravajo Avsenikove melodije. Manj poznano je dejstvo, da Slavko ni znal brati not, je bila pa zato glasbeno izobražen brat Vilko. Po poklicu je bil pletilec, ki je mislil, da bo, ko odraste doma pomagal očetu na kmetiji ali da bo vodil gostilno. Bil je član jugoslovanske reprezentance v smučarskih skokih in zaradi padca na skakalnici v Celovcu zaključil športni pot.
Legendarna Golica je nastala na podlagi ritma pletilnega stroja. Sam pa na Golici ni bil nikoli. V 60 letih ustvarjanja je ansambel posnel več kot 50 albumov, prodali so okoli 35 milijonov plošč. Album Zlati zvoki je dosegel petmilijonsko naklado, zanj pa jim je evropska komisija podelila kristalnega oskarja za izvirno glasbo. V izjemni glasbeni karieri je bil ansambel nagrajen z eno diamantno, eno platinasto in 33 zlatimi ploščami, večino pa so jih prejeli v nemško govorečih državah, saj so imeli več deset let trajajočo pogodbo z nemško založbo Telefunken. Kot najuspešnejši izvajalci narodno-zabavne glasbe na svetu je Ansambel bratov Avsenik vpisan še v Guinnessovo knjigo rekordov.
Naslovnica gramofonske plošče Odmev s Triglava, vir: wikipedia.org
Slovenska popevka
V petdesetih letih je v Združenih državah prišlo do invazije rock’n’rolla. Pri nas je še vedno prevladovala narodno – zabavna glasba, vendar pa so se stvari začele spreminjati v šestdesetih s popevko, ki je bila pri nas zelo priljubljena. Glasbeniki so jih izvajali na festivalih, vzornike pa našli v ameriški popularni glasbi, francoskih šansonih, italijanskemu San Remu. Besedila so pogosto pisali uveljavljeni literati, orkester je igral, skladatelji so pisali glasbo, izjemni vokalisti pa peli. Najbolj znana in uveljavljena skladateljska imena tistega časa, ki so se zapisali v večnost so bili Mojmir Sepe, Jure Robežnik, Bojan Adamič in Ati Soss. Besedila pa so bila delo Gregorja Strniše, Vena Tauferja, Svetlane Makarovič. Elze Badau in drugih. Festivali pa so rodili izvrstne pevce, ki so imeli dolge kariere in so še danes zelo znani. Zlata doba slovenske popevke je izstrelila Marjano Deržaj, Eldo Viler, Ota Pestnerja, Majdo Sepe in druge. Oto Pestner je bil na slovenski zabavnoglasbeni sceni čudežni deček, ki je pobiral nagrade, kjerkoli se je pojavil. Najprej na Veselem toboganu, potem na otroškem festivalu v San Remu, kasneje pa zmage na festivalih Slovenske popevke. Z New Swing Quartetom je pel gospele, z Alpskim kvintetom pa narodno – zabavno glasbo. Njegov glas je še danes neuničljiv. Drugi pevec, ki je izstopal pa je bil Lado Leskovar, ki je večkrat nastopil v Sovjetski zvezi in drugod po vzhodni Evropi. Zastopal je tudi Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije in prodal izjemno število plošč. Pravi zvezdnik svojega časa. Vse do leta 1969 so slovenske plošče v glavnem izhajale pri hrvaškem Jugotonu, vse dokler ni mariborska Založba Obzorja ustanovila hčerinsko podjetje Helidon.
Oto Pestner je že kot otrok nastopal na številnih prireditvah in zmagoval na festivalih, vir: wikipedia.org
Prve rock zasedbe in začetki kantavtorstva
Okoli leta 1965 pa so se začele pojavljati prve domače rock skupine. Med najpomembnejšimi domačimi rock skupinami so bili Kameleoni iz Kopra, ki so med drugim izdali tudi prvo slovensko rockovsko EP-ploščo. EP je kratica za extended play, kar bi v dobesednem prevodu pomenilo podaljšano predvajanje. To je format izdaje del v glasbeni industriji, ki je daljši od singla in krajši od albuma polne dolžine. Prvi EP-ji so bili v obliki sedempalčnih vinilnih plošč, na katerih je bilo 4 do 6 skladb. Po tehnični plati so bili podobni singlom, vendar so kmalu prerasli v samostojen tip izdaje. Dolgolasci Kameleoni so bivšo državo presenetili s frizurami tako močno, da so se o njih razpisali časopisi. Zasedbo so sestavljali Danilo Kocjančič, Vanja Valič, Jadran Ogrin, Marjan Maliković in Turlio Furlanič, ki so kasneje delovali v različnih zasedbah in jih še danes srečujemo na odrih ali na televiziji. Poleg Kameleonov smo koncu šestdesetih let dobili še Mlade leve, Bele vrane in Dekamerone. Mladi levi z Janezom Bončina – Benčem so veljali za eno najboljših rock skupin v Jugoslaviji. V tem času pa se je začel uveljavljati tudi Tomaž Domicelj, ki je postavil temelje slovenskega kantavtorstva, ki se je tako nekako postavilo ob bok popevki in rocku. Na Slovenski popevki je prejel drugo nagrado za pesem Danes bo rečen dan, leta 1978 je navdušil z Jamajko, leta kasneje s pesmijo Avtomat. S plošče z naslovom 48 je tudi Slovenskega naroda sin, ki je postala del skupnega ljudskega spomina in kot taka je že ponarodela. Vzporedno z Domicljem sta se pojavila še dva popularna kantavtorja, Andrej Šifrer in Aleksander Mežek. Oba z izjemnimi karierami in pesmimi, ki ne bodo nikoli pozabljene. Omeniti moramo še Tomaža Pengova, ki je leta 1974 izdal kritiško zelo cenjen prvenec Odpotovanja, ki velja za prvi jugoslovanski neodvisni album in tudi za prvi povsem avtorski album kateregakoli slovenskega izvajalca. V knjigi Žiga Valetiča: 80ta: desetletje mladih je navedeno, da sta producent Aco Razbornik in Pengov album ali vsaj del njega posnela kar v stranišču, zaradi akustičnih razlogov. O, ko bi znale te stene govoriti.
Vir: wikipedia.org, Avtor: Tomaž Domicelj
Ko pride punk v deželo pod Alpami
Leta 1977 pa se je v Sloveniji pojavil punk, ki je opogumil vse, ki so v sebi kuhali jezo, da se uprejo in izražajo svoje mnenje v mikrofon. Vsa pravila so odpadla. Prva slovenska punk skupina so bili ljubljanski Pankrti. Prelomni dogodek za slovensko punk gibanje je bil koncert gimnazije Moste leta 1977, že naslednji dan so Pankrti igrali v ljubljanskem Študentskem naselju, vse skupaj pa je prenašal Radio Študent. S svojimi odmevnimi koncerti po večjih jugoslovanskih mestih so pripomogli k širitvi punka tudi v drugih delih Jugoslavije. Iz punka se je razvil bolj umirjen novi val, kjer je potrebno omeniti Videosex z Anjo Rupel, ki so zaznamovali elektronsko popularno glasbeno sceno v nekdanji Jugoslaviji. Skupino Videosex so leta 1983 ustanovili Anja Rupel, Nina Sever , Matjaž Kosi (klaviature), Janez Križaj (bas kitara) in Iztok Turk (bobni). Številni se jih spominjamo po uspešnicah, kot so Vozi me vlak v daljave, Kako bih volio da si tu, Ljubi in sovraži, Moja mama. Zadnja je priredba istoimenske pesmi skupine Kuzle, z njo pa so sredi osemdesetih nastopili tudi v oddaji na TV Zagreb. Skupina je prenehala delovati leta 1992. Po razpadu je Anja odšla na samostojno glasbeno pot. Leta 1994 je izšel njen prvenec Odpri oči. Iztok Turk je ugleden glasbeni producent, ki je sodeloval s številnimi slovenskimi glasbeniki, kot so Magnifico, Melodrom, Laibach in drugi. Matjaž Kosi je ustanovil disco zasedbo Moulin Rouge, o kateri več kasneje.
Videosex, vir: https://www.discogs.com/release/4569439-Videosex-Ljubi-In-Sovraži
Oh, ta osemdeseta
Z veliki preskoki smo že prišli do osemdesetih let, ki v mnogih srcih veljajo za najbolj nora leta. Poleg alternativne glasbe je bil tedaj na sceni novi pop. Takrat so na radijskih valovih kraljevali skupine Hazard, Randez – Vouz, Gu – Gu in kasneje Moulin Rouge. Popularni pa so bili tudi disko klubi. Med najbolj poznanimi v Ljubljani so bili Turist, pa Super Li v Bizoviku ter Valentino. Te trojke se Ljubljančani spominjajo kot zlati trikotnik. Četrtki so bili običajno rezervirani za obisk Valentina, medtem ko je bilo v Turistu najbolj divje ob torkih, pozneje so ob sredah organizirali še študentske zabave. In seveda disko FV v Zgornji Šiški. V Rožno na punk, v Bizovik v disko, pa Ribče, Šporn in številne druge diskoteke po celi Sloveniji. V osemdesetih je bila tudi televizija polna različnih oddaj narodno – zabavne glasbe, ki ni nikoli manjkala in pa različnih oddaj z videospoti ter prenosi festivalov, na primer Melodije morja in sonca in San Rema ter Pop delavnica, ki je bila priložnost za uveljavljene glasbenike, kot za nove izvajalce.
Med najbolj popularnimi zasedbami je bil Randez – Vous, ki je osvojil srca ljudi s pesmijo Oh ne, Cherie s katero so leta 1984 osvojili drugo mesto na Jugoviziji. Skupino je ustanovil Miro Čekeliš po razhodu skupine Hazard. Skupina je izdala izjemno uspešno ploščo in imela ogromno nastopov, a je pevec, sicer izjemen vokalist Božidar Wolfand – Wolf zapustil skupino in se pridružil zasedbi F+. Izjemna hita sredi osemdesetih sta bila Zelene livade skupine 12. nadstropje z Ivanom Hudnikom in Srce je popotnik skupine obvezna smer. Obe pesmi sta postala vseslovenska hita. Kaseta Srce je popotnik je bila prodana v nakladi 80.000 izvodov.
Omeniti velja še Moulin Rouge, skupino, ki jo je ustanovil Matjaž Kosi, ki je sprav deloval v zasedbah Videosex, Make up 66 in Martin Krpan, a ga je bolj zanima evropski disko. Prvi vokalist je bil Miran Rudan, nato ga je zamenjal Miki Šarac, potem pa je Matjaž našel vokalistko Alenko Šmid – Čeno s katero sta začela uspešno pot. Leta 1987 sta izdala ploščo in kaseto Moulin Rouge, na kateri ni bilo neznanih skladb. Matjaž Kosi je obvladal semplanje in programiranje plesnih ritmov. Največji uspeh sta doživela na Japonskem in bila v tistem času poleg narodno – zabavnih ansamblov in skupine Laibach najbolj poznana zasedba iz dežele na sončni strani Alp.
Moulin Rouge, vir: wikipedia.org
Ne pozabimo še na najbolj zabavljaško skupino Agropop, ki se je rodil iz čiste zafrkancije. Vodja skupine je postal Aleš Klinar, ki je pri petnajstih soustanovil skupino Martin Krpan. Klinar je Agropopu prispeval velik del glasbe, podobno tudi Martinu Krpanu. Tudi sicer je Klinar velikan domače glasbene scene, saj je avtor okoli tisoč skladb, saj je ustvarjal še za številne druge ustvarjalce. Povsem odbiti so bili natopi Agropopa v živo, s katerimi so spravili na noge prav vsakogar. Zaščitni znak skupine je bila Barbara Šerbec – Šerbi.
Agropop, vir: wikipedia.org
Velikanski uspeh pa je uspel tudi Branku Jovanoviću Vunjaku s skupino Don Juan, potem ko je zapustil skupino Amadeus. Nastopali so vsak drug dan in prodali izjemno število nosilcev zvoka. Brendi je bil tudi edini avtor glasbe, besedil in glavni producent, pa tudi zasedba se ni ves čas spreminjala, kot se je dogajala pri drugih zasedbah.
Don Juan, vir: wikipedia.org
Za konec moramo omeniti tudi številne pop-rock zasedbe. Najbolj znani od teh sta bili Martin Krpan in Lačni Franz, ki so prepevali avtorsko močna besedila pevca Zorana Predina, ki se je vse od začetka v besedilih odzival na družbene razmere z zbadljivo ironijo. Nekatere pesmi so postale klasike – Naša Lidija je pri vojakih, Ne mi dihat za ovratnik, Praslovan in številne druge. Zaradi kakovosti in izjemnega frontmana Predina so bili priljubljeni tudi drugod po Jugoslaviji. Plošča Sirene je vsebovala tudi rokersko izvedbo Prešernove Zdravljice, ki je preroško napovedala prihodno himno Slovenije. Tej izvedbe Zdravljice so glas dodali še večni Vlado Kreslin, prepoznavni Jani Kovačič, Pero Lovšin, Drago Mislej – Mef in igralec Boris Cavazza
Lačni Franz, vir: wikipedia.org
Takrat je tajna služba pesem prepovedala, ker naj bi spodbujala k odcepitvi Slovenije od Jugoslavije. Iz podobnih razlogov niso smeli peti niti Praslovana. Kdo bi to razumel, mar ne? Skupina se je prepovedi na nastopih izognila tako, da je Zdravljico zaigrala, Predin je usta zaprl, namesto nejag pa je pelo občinstvo.
Naj z Zdravljico končamo ta prispevek, čeprav je to težko storiti. Da bi lahko opisali in omenili vse, bi potrebovali izdati enciklopedijo, zato vas vabimo k branju knjige Žiga Valetiča, 80ta: desetletje mladih, a tudi on je obupal pri 302. strani. Bogata in srčna je naša glasbena zgodovina in tudi sedanjost.
