V današnjih časih zelo radi potujemo. Nekateri imajo potovanja za dodatne počitnice, drugi se temu bolj posvetijo, skoraj vsem pa je skupno, da gredo radi novim dogodivščinam in znanju naproti. Zanimajo nas dinamika življenja v tujih mestih, navade in običaji ljudi, navsezadnje tudi kultura naroda, h kateri spadata arhitektura in zgodovina mesta. Skoraj vsak med nami občuduje stara mesta, le malokdo pa se resnično zaveda, kakšen pomen ima arhitektura. Zbrali smo nekaj najlepših in osupljivih zgradb sveta.

Petronasova stolpa

Petronasova stolpa dvojčka v Kuala Lumpurju, glavnem mestu Malezije, sta glavna atrakcija in simbol mesta. S tema nebotičnikoma je Malezija postala prepoznavna po svetu. Visoka sta 451,9 metra. V letih 1998–2004 sta veljala za najvišja nebotičnika na svetu. Predstavljala naj bi eksplozivno rast države, ki jo poganja nafta. Gradili so ju šest let, gradnja je stala 1,6 milijarde. Stavbi dvojčka sta med seboj povezani z zračnim mostom Skybridge pri 42. nadstropju. Zgrajena sta v islamskem slogu. Za gradnjo stolpov Petronas so porabili ogromno jekla. V podzemnem parkirišču je prostora za dobrih 3.500 avtomobilov, stavba pa je opremljena s hitrimi dvigali, tako da bo do zgornjega nadstropja vožnja trajala le 90 sekund. Za dvigalo je bila zaradi omejenega prostora uporabljena zanimiva shema ‒ dvigala sama so dvonadstropna, eno se ustavi le v sodih nadstropjih, drugo pa v lihih. V stavbi so poleg pisarniških prostorov še trgovine, muzej nafte, konferenčna dvorana in celo mošeja. In v 86. nadstropju je razgledna ploščad. Vsak stolp ima 88 nadstropij.

Grad Chillon

Ena najlepših znamenitosti v Švici je očarljiv srednjeveški grad Chillon. Leži ob Ženevskem jezeru v bližini Montreuxa v Švici in je najbolj obiskana zgodovinska znamenitost v Švici. Prva omemba gradu Chillon v Švici sega v leto 1160, vendar številni strokovnjaki menijo, da je bil zgrajen veliko prej, in sicer v 9. stoletju. Chillon Castle je kompleks 25 stavb, od katerih je bil vsak zgrajen v različnih časovnih intervalih. Vsi so v gotskem in romanskem slogu. V tisočletni zgodovini je grad navdahnil številne umetnike, ki so ga omenjali v svojih delih – od Jeana-Jacquesa Rousseauja, Delacroixa in Courbeta do Victorja Hugoja in lorda Byrona. Lord Byron je leta 1816 napisal pesem Zapornik iz Chillona. Grad je svojo velikost pridobil v času, ko ga je imel v lasti Pierre II. Savojski (1203‒1268). Od sredine 12. stoletja je bil grad dom grofov Savojskih, pozneje so se lastniki spremenili, a nikoli ne z bojem, vedno mirno, s pogodbami. 

Sikstinska kapela

Kapela je v Apostolski palači, uradni rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve v Vatikanu. Največja in najpomembnejša atrakcija v kapeli je stropna poslikava, ki jo je kar štiri leta ustvarjal Michelangelo. Prvotno je bila zgrajena  med letoma 1473 in 1481. Od takrat je bila kapela kraj verske in funkcionalne papeške dejavnosti. Danes je to mesto papeške konklave, procesa, s katerim se izbere novi papež. Sikstinska kapela je slavna predvsem zaradi fresk, ki krasijo notranjost, zlasti na stropu Sikstinske kapele in Michelangelove Poslednje sodbe. Med letoma 1508 in 1512 je Michelangelo pod pokroviteljstvom papeža Julija II. poslikal strop kapele, kar je bil projekt, ki je spremenil potek zahodne umetnosti in velja za enega večjih umetniških dosežkov človeške civilizacije. Po pustošenju Rima se je vrnil in med letoma 1535 in 1541 naslikal Poslednjo sodbo za papeža Klemena VII. in Pavla III. Slava Michelangelovih slik je v kapelo privabila številne obiskovalce, odkar so bile razkrite pred 500 leti.

Tadž Mahal

Tadž Mahal je eno izmed novejših sedmih čudes sveta in je prestižni naziv dobil pred 15 leti. Čeprav so z gradnjo povezani številni dogodki in žalostne zgodbe, veličastna zgradba privablja na milijone turistov. Slovita grobnica iz belega marmorja je ena najbolj obiskanih indijskih znamenitosti. Razkošni mavzolej je dal v 17. stoletju zgraditi mogulski šah Džahan za svojo perzijsko ženo, ki je umrla pri porodu 14. otroka. Od leta 1983 je Tadž Mahal na seznamu Unescove svetovne dediščine kot »dragulj islamske arhitekture«. Je največji spomenik večni ljubezni in tudi eno izmed največjih čudes sveta. Gradnja se je začela že davnega leta 1632. Mavzolej stoji v Agri na južni obali reke Yamune v severni Indiji. Gradilo naj bi ga kar 20 tisoč ljudi in tisoč slonov, ki so material, dragoceni kamen in marmor, tovorili iz Indije in Azije. Glavni arhitekt gradnje je bil slavni Ustad Ista, navajajo viri. 

Guggenheimov muzej Bilbao

Imenovali so ga največja igrača na svetu in čudež v Bilbau. Samo zaradi te »viharne« stavbe je nekoč neugledna baskovska prestolnica Bilbao v severni Španiji postala turistična meka. Avtor fantastične fluidne konstrukcije iz titana je eden največjih sodobnih ameriško-kanadski arhitektov Frank Gehry, ki je z muzejem moderne umetnosti postavil mejnik v zgodovini sodobne arhitekture kot gonila gospodarskega razvoja. Muzej Guggenheim so postavili ob reki Nervion, da bi oživili Bilbao. Samo v prvih štirih letih po odprtju je mestu prinesel več kot 500 milijonov evrov. Ta ikonični muzej je oživil gospodarstvo in kulturo cele Baskije. Namesto v industriji so rešitev iskali v kulturi. Zaradi muzeja so posredno ali neposredno odprli pet tisoč delovnih mest, bruto družbeni proizvod Baskije pa je bogatejši za štiri milijarde evrov. Iz teh razlogov se je uveljavil izraz efekt bilbao.

Krzywy Domek

Krzywy Domek, kot se nenavadna zgradba imenuje v originalu, je del nakupovalnega središča v mestu Sopot na Poljskem. Ima tri nadstropja in skupno štiri tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. Zgradba, znana pod imenom Crooked House, na prvi pogled deluje, kot da se bo pravkar stopila in podrla. Arhitekt Szotynscy Zaleski je idejo dobil kar v pravljičnih ilustracijah Jana Marcina Szancerja ter v delih Pera Dahlberga, čigar risbe krasijo tudi notranjost zgradbe. Zanimiv je podatek, da je znamenita poljska atrakcija zgrajena izključno iz porobetonskih zidakov debeline 60 centimetrov, ki so jih na Poljskem izdelali samo za ta projekt. Že vse od nastanka leta 2004 je največkrat fotografirana stavba na Poljskem. 

Taipei 101

Gre za 509 metrov visok nebotičnik v Tajpeju v Tajvanu. Med letoma 2004 in 2010 je veljal za najvišji nebotičnik na svetu, leta 2011 pa je dobil nagrado LEED Platinum za zeleno in okolju prijazno stavbo. Uradno ime Taipeia 101 je Finančni center Taipei, vzdevek pa je dobil, ker ima 101 nadstropje. Pri načrtovanju te zgradbe so morali arhitekti premagati mnogo ovir, še zlasti težavna je bila protipotresna zaščita. Nebotičnik ima dvonadstropno dvigalo japonskega proizvajalca Toshiba, ki se dviga s hitrostjo 69,6 kilometra na uro (16,83 metra na sekundo).

Hagija Sofija

Hagija Sofija – cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya – ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu. Zgrajena je bila pred 1.500 leti, potem je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja. Pod očetom moderne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej in tako je ostalo do leta 2020, ko so najbolj znamenito zgradbo v danes 16-milijonskem Carigradu iz muzeja spremenil v mošejo. Je pomembna turistična znamenitost, saj velja za eno najlepših zgradb na svetu. Uvrščena je tudi na seznam kulturne dediščine Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).