Kaj za vraga iščejo tam zgoraj, na strehi sveta? Tam spodaj, na dnu morja? Zakaj se mučijo na kolesu ali s tekom po Ameriki? Med Slovenci so ekstremni športi zelo priljubljeni in po športnih dosežkih se uvrščamo med najboljše na svetu. Italijanski alpinist Reinhold Messner, ki je med najboljšimi alpinisti našega časa, gotovo pa je najbolj slaven ter karizmatičen in prihaja septembra v Ljubljano, je v svoji knjigi zapisal, da smo Slovenci najboljši alpinistični narod. Tudi v tujini smo Slovenci najbolj poznani po naših športnikih. Skupna značilnost vseh ekstremnih športnikov je, da so večinoma samotarji, vendar vsak po svoje zanimiv. Nekateri jih obsojajo, drugi razumejo. Ne nazadnje sta tudi materializem in iskanje smisla v luksuznih dobrinah vrsta ekstremizma, pa se nad tem redkokdo zgraža. Mogoče nas želijo ekstremni športniki naučiti, kako preživeti v ekstremnih okoliščinah, ki jim bomo morda prav kmalu priča. V nadaljevanju predstavljamo nekatere uspešne slovenske ekstremne športnike, njihove dosežke in zgodbe, ki so jih spisali v življenju.

SLOVENSKI ALPINISTI

Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj sta prva Slovenca, ki jima je leta 1979 uspelo stopiti na najvišjo točko sveta, Mount Everest. Pri tem je treba poudariti, da je Nejcu uspelo preplezati tri težke prvenstvene smeri na vrh osemtisočakov, Štremfelj pa se je povzpel na več osemtisočakov. Prvič smo Slovenci na osemtisočak stopili leta 1975. Odpravo je vodil Aleš Kunaver, člani pa so bili še Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Stane Belak – Šrauf, Ivč Kotnik in Marjan Manfreda – Marjon, ki se je na vrh povzpel brez dodatnega kisika in tako postavil takratni svetovni rekord. Viki Grošelj je takrat začel svojo veliko serijo osvajanja osemtisočakov, kar deset od 14 možnih jih je zbral v svoji bogati karieri.
Nejc Zaplotnik, legendarni alpinist, se je smrtno ponesrečil leta 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja v Himalaji. Leta 1981 je izšla njegova knjiga Pot, ki je do zdaj doživela devet izdaj in devet ponatisov in je postala nekakšna alpinistična biblija, knjiga, h kateri so se zatekali tako rekoč vsi vrhunski alpinisti pri nas in seveda tudi širše bralstvo. Njegovi stavki so tako pogosto citirani, da se kdaj zdijo že ponarodeli, njegove besede navdih za številne, ki si želijo živeti življenje brez omejitev, sanjati velike sanje.

Omeniti je treba še Tomaža Humarja in Davorja Karničarja, ki sta napovedala diktaturo tehnologije v tretjem tisočletju. Davo Karničar je postal prvi človek na svetu, ki je smučal s sedmih najvišjih vrhov vseh celin. Vse pa se je začelo oktobra leta 2000, ko je brez prekinitev, ne da bi si odpel smuči, smučal z najvišje gore sveta Mount Everesta (8.848 m) in se s tem podvigom zapisal v zgodovino ekstremnega smučanja.
Tomaž Humar, ki se mu je priklonil tudi sam Reinhold Messner, je leta 1999 preplezal severno steno Daulaghirija, a se odpovedal vrhu, kar pa je vseeno zadostovalo, da se je vpisal med legende svetovnega alpinizma. Ko je poskusil osvojiti Nanga Parbat, je vse to počel prek spleta in tako nakazoval novo dobo v alpinizmu.
Številni izmed omenjenih so žal že pokojni, skoraj vsi poleg Zaplotnika pa so avtorji čudovitih knjig, v katerih lahko preberete njihovo razmišljanje, dogodivščine, vzpone in padce.

DUŠAN MRAVLJE

Dušan Mravlje, rojen leta 1953, je legendarni slovenski ultramaratonski tekač, ki je dosegel več kot 60 zmag na ultramaratonih. Leta 1995 je zmagal na teku TransAmerica (4.706 km), bil je tretji na TransAustralii leta 2001 (4.358 km). Najtežje pa mu je bilo preteči Evropo (5.036 km) od Lizbone do Moskve. Leta 1986, ko je zmagal na znamenitem 254-kilometrskem teku Cagliari–Sasari v Italiji, je izboljšal rekord proge za kar štiri ure. Tako je eden izmed dveh zemljanov, ki sta pretekla tri celine, brez težav pa je pretekel Slovenijo po dolgem in počez. Skupaj je v življenju pretekel več kot 300 tisoč km. »Tek je moje življenje, življenje je pa tek na dolge proge,« je dejal. Je avtor dveh knjig Tek – moja norost in Neskončne ceste. V knjigah opiše tudi primerjalne analize vpliva, ki ga ima pri ultramaratonskem tekaču napor v korelaciji s srčnim utripom, dolžino koraka in hitrostjo, kar lahko služi kot dobra osnova za vse, ki bi si želeli teči na dolge proge. V knjigi Tek – moja norost je opisana fascinantna pot nadarjenega, upornega in vztrajnega Gorenjca. Kozarec piva kot enkratno hranilo za dolge teke je že skoraj ponarodela Mravljetova izjava, ki so jo povzeli tudi svetovni časopisi, tega pa Mravlje v sklepnem delu svoje knjige, ko tekaškim začetnikom skoraj nežno predaja svoje izkušnje, ne svetuje vsevprek in raje poudari, da mora pot do tekaškega uspeha prek spoznavanja lastnega telesa vsak najti sam.

JURE ROBIČ

Vir: https://www.profimedia.si

Tudi pokojni ekstremni kolesar Jure Robič je napisal knjigo Samo človek sem. Našega najboljšega vztrajnostnega kolesarja, ki je petkrat zmagal na dirki čez Ameriko, enkrat pa je bil drugi, imajo številni za najboljšega vseh časov v tem športu. Tako dober je bil, da so ga v Sloveniji obiskali novinarji New York Timesa. Jure Robič je bil tudi svetovni rekorder v vožnji na 24 ur, dvakrat je zmagal Le Tour Direct, ultramaratonsko različico pravega Toura.
Bil je športnik leta v kategoriji posebnih dosežkov. Njegova izjemnost je bila njegova najbolj izstopajoča značajska lastnost, ki se je kazala s siloviti moči duha in nezlomljivosti telesa. Jure Robič je za približno 4.700 kilometrov od Tihega oceana do Atlantika potreboval približno osem dni in noči skoraj nepretrganega poganjanja pedal. S postanki in počitki, »power sleeps«, kot rečejo temu Američani, ki se merijo v minutah in se v osmih dneh seštejejo v vsega dobrih šest ur. Umrl je v prometni nesreči leta 2010, ko se je med treningom z gorskim kolesom spuščal po gozdni poti v Karavankah, na Plavškem Rovtu pri Jesenicah.

MIRAN STANOVNIK

Vir: https://www.profimedia.siMirana Stanovnika ali Puščavskega lisjaka najbolje poznamo po dirkanju na slavnem vzdržljivostnem reliju Dakar. Skoraj dve desetletji je bil glavni slovenski stik s to veliko dirkaško avanturo, v puščavah Afrike in pozneje v divjini Južne Amerike je doživel marsikaj. Na Dakarju ni junak le zmagovalec, ampak vsak, ki prevozi več kot šest tisoč kilometrov dolgo pot po neobljudeni pokrajini. Udeležil se je 18 dirk Dakar, končal jih je po njegovih besedah 12 ali 13. Dirke so bile sila nevarne, hitrost voženj tudi do 216 kilometrov na uro, velikokrat se je grdo poškodoval. Najboljši, 13. v skupnem seštevku, je bil leta 2007, ko je osvojil tudi tretjo mesto v kategoriji maraton, kjer je bil na Dakarju tudi že na drugem mestu. Odlično je nastopil tudi na reliju Puščavski izziv v Združenih arabskih emiratih, kjer je leta 2008 osvojil 6. mesto.

BENKA PULKO

Vir: Wikipedia.org

Slovenska Guinnessova rekorderka, Ptujčanka Benka Pulko, neustrašna motoristka, potopiska, pisateljica in fotografinja. Letos je minilo že 25 let, odkar se je 19. junija 1997 odpravila z motorjem okoli sveta. V 2.000 dneh je Benka prevozila 180.016 kilometrov ter se štirikrat vpisala v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov z naslednjimi dosežki:

• najdaljše žensko potovanje z motorjem glede na čas potovanja,
• najdaljše žensko potovanje z motorjem glede na prevoženo razdaljo,
• prvo neprekinjeno samostojno potovanje z motorjem po vseh sedmih celinah sveta,
• prva samostojna vožnja ženske po Savdski Arabiji.

Sicer diplomirana biologinja, medicinska sestra in maserka danes živi razpeta med Ptujem in Ameriko, kjer z možem vrtnarita in še vedno veliko potujeta.