Energijske točke Slovenije
Za številne kraje v Sloveniji velja prepričanje, da so tam tako imenovane energijske točke. To so posebna mesta, kjer naj bi bile prisotne močnejše zemeljske energije ali blagodejna sevanja. Čeprav uradna znanost takšnih pojavov ne potrjuje z merljivimi podatki, številni poročajo o prijetnem počutju, globlji notranji umiritvi ali celo okrepljeni vitalnosti, ko so na teh mestih. V ozadju so pogosto stara verovanja, radiestezijske meritve ali preprosto dolgoletne izkušnje obiskovalcev, ki se tja radi vračajo zaradi občutka posebne energije. Energijskim točkam in skrivnostnim krajem se je v svojih knjigah z veliko občutka in raziskovalne radovednosti posvečal slovenski publicist Primož Hieng, ki je s svojim delom pomembno pripomogel k večji prepoznavnosti teh krajev. Energijske točke so pogosto povezane z naravno lepoto, tišino, zgodovinskimi spomeniki ali ostanki nekdanjih svetišč, torej s kraji, kjer se človek lažje poveže s sabo in z naravo. Predstavili bomo nekaj energijskih točk v Sloveniji – kot zanimivost, kot povabilo k raziskovanju in kot priložnost za osebno doživetje, ki presega znanstvene razlage.
Dobrna – park z dušo, staro 200 let
V zelenem osrčju Dobrne, enega najstarejših zdraviliških krajev v Sloveniji, se skriva park, kjer se srečata narava in zgodovina. Urejen je bil okoli leta 1820, ko je grof Franc Ksaverij Kajetan Dienersberg zasnoval sprehajalne poti, zasadil drevorede in ustvaril prostor, kjer se je lahko človek umaknil od vsakodnevnega nemira. Skozi desetletja se je park razrasel v pravo naravno kuliso s starodavnimi drevesi in prijetnimi kotički, ki vabijo k počitku. Nekatera drevesa v njem danes štejejo že krepko čez sto let, med njimi tudi mogočni beli topol s premerom 515 cm (tretji največji v Sloveniji). Pet označenih točk v parku naj bi delovalo na različna področja človekovega počutja – od dihanja in prebave do čustvenega ravnovesja. Vsaka točka je umeščena v svoj prostor, obdan s posebnimi barvami, svetlobo, letnimi časi in simboliko. Čeprav znanstvene meritve teh energij ni, marsikdo verjame, da ima kraj posebno moč. Verjetno ni naključje, da so že davne civilizacije, kot so Kelti in Rimljani, prepoznale zdravilne lastnosti tamkajšnjih vrelcev, ki že stoletja burijo domišljijo in privlačijo ljudi z vseh koncev. Energijski park je že po naravi ustvarjen v skladu s starodavno kitajsko vedo in z umetnostjo feng šuj. Srce kraja pa je termalni vrelec, ki je v srednjem delu Zdraviliškega doma. Voda s temperaturo pri izviru od 35 do 36 stopinj Celzija domnevno prihaja iz globine 1.200 metrov. Terme Dobrna so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, saj se ponaša z več kot 600-letno tradicijo.
Ljubiteljem narave sprehod skozi park v Dobrni ponuja neslutena doživetja. Poleg divjega kostanja, ki povsod prevladuje, so tu še jesenolistni javor, breza, cigarovec, pacipresa, rdečelistna bukev, srebrna smreka, platana, beli topol, cer, dob, tisa, ameriški klek, hiba, čuga …
Naravni zdravilni park na Vurberku
Vurberk, kulturni biser nad reko Dravo, skriva precej več kot le grajske razvaline – poznan je kot naravni zdravilni park, poln energijskih točk. Radiestezist Ivan Benko je v okolici gradu označil kar 31 energijskih mest. V Sloveniji je bilo nekoč veliko gradov, a od nekaterih ni ostalo skoraj nič. Taka usoda je doletela tudi grad Vurberk, ki je bil eden lepših in močnejših gradov na Slovenskem, z enim najlepših razgledov. Danes je Vurberk znan predvsem po festivalu narodno-zabavne glasbe, vse bolj pa ljudi privlačijo številne energijske točke. Po nekaterih virih naj bi se tu zdravili pljučni bolniki, saj je po prvi svetovni vojni ruski Rdeči križ leta 1923 v gradu ustanovil sanatorij za pljučne bolezni, ki je bil zaradi zelo ugodnih podnebnih razmer znan tudi v tujini. Tu so odkrili tudi zdravilno vodo. Številne točke so označene, obiskovalcem pa so na voljo tudi navodila za njihovo uporabo.
Grad Vurberk z izjemnim razgledom je bil 8. aprila 1992 razglašen za nepremični spomenik lokalnega pomena. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalni ravni.
Napoleonov hrast Lipica
Živi muzej Krasa je neprecenljiva zakladnica kraških pojavov: vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in seveda podzemne jame. Živi muzej, ki na več kot 700 hektarih združuje naravno in kulturno dediščino značilnega Krasa, je edinstveno naravno in ekološko pomembno območje. Leta 2017 je bil Živi muzej Krasa izbran za najboljšo tematsko pot v Sloveniji. Ena od zanimivosti živega kraškega muzeja ob Bazovski cesti je Napoleonov hrast, več kot 200 let staro drevo na sredini križišč treh starih cest, ki so nekoč povezovale sosednje kraje: Bazovico, Sežano in Orlek. Že ime zgovorno priča o visoki starosti, saj naj bi k hrastu svoje konje privezovali že Napoleonovi vojaki. Pogosto lahko ob njem srečate ljudi, ki objemajo njegovo deblo. Zanimivo izkušnjo z zdravilnim ali svetim hrastom v svoji knjigi V soju mesečine – Ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice opisuje Boris Čok. Nekateri vaščani še vedno hodijo k hrastu in ga za nekaj trenutkov objamejo. Pravijo, da jim še vedno pomaga s svojo čudežno energijo.
Veličasten primerek stoletnega hrasta, znan kot Napoleonov hrast. Ime naj bi izviralo iz dejstva, da so ga francoski vojaki uporabljali za privezovanje konj.
Šunikov vodni gaj – tolmuni s posebno energijsko močjo
Potok Lepenjica je tik pred sotočjem s potokom Šunik izdolbel okoli 100 metrov dolga in do 10 metrov globoka korita z barvitimi zelenimi tolmuni. Če radi prisluhnete bučanju in šumenju vode, je Šunikov vodni gaj odličen kraj za sprostitev. Energijsko bogato območje slapov in tolmunov Šunikovega vodnega gaja naj bi po mnenju nekaterih blagodejno vplivalo na naše zdravje in počutje ter celo blažilo različna bolezenska stanja. Energijski vrelci nadvse ugodno vplivajo na človekovo počutje. Pohodniki se lahko podajo proti Domu dr. Klementa Juga na koncu doline (7 kilometrov) ali pa po krožni poti, ki je dolga okoli tri kilometre.
Voda se preliva prek skal in gozd starodavnih dreves je ves prekrit z zelenimi preprogami mahov. Čista magija.
Koseška korita – kraj, kjer voda oblikuje pokrajino in energija napolni duha
Pod pobočjem Krnskega pogorja, kjer tišino prekinjata le šumenje vode in petje ptic, leži skrit naravni zaklad – Koseška korita. Do njih nas vodi pot iz Kobarida v smeri Drežnice. V Kobaridu v krožišču zavijemo proti Drežnici, nato v vasi desno proti Koseču. Sredi vasi, v bližini smerne table za Koseška korita, je na zasebnem zemljišču urejeno parkirišče. Najprej pridemo do cerkve sv. Justa, ki je ena najstarejših v Posočju in prvič omenjena v 14. stoletju. Cerkev je sezidana iz lehnjaka, v notranjosti pa so freske s svetopisemskimi prizori iz 15. stoletja in manjši oltar s kipom sv. Justa, ki je bil eden izmed zgodnjih krščanskih mučencev in apologetov v drugem stoletju. Od cerkve se začnemo precej strmo spuščati proti koritom, najprej ob potoku Stopnik. Ob poti so štirje slapovi Stopnik. Pred vsakim slapom je razgledišče, do enega od slapov se je možno tudi spustiti. Ko pridemo do dna, se pot nadaljuje do Koseških korit, ki so globoka tudi do 60 metrov. Korita je izdolbel potok Brsnik in zaradi zahtevnosti za običajne pohodnike nedostopna in nevarna. Lahko pa si ogledamo njihov zadnji del, do katerega se spustimo po kratki zavarovani poti. Po zavarovani poti se dvignemo tudi nazaj iz korit, čez lesen most prečimo potok Brsnik in se ob potoku Ročica začnemo vzpenjati do vzpetine Glavica nad sotočjem, kjer so energijske točke. Primož Hieng je v Vodniku po zdravilnih energijah Slovenije zapisal: »Vzpetina nad sotočjem se imenuje Glavica. Tam vas bosta obdala spokojen mir in tišina gozda. Označene so energijske točke, ob njih pa so urejene klopi za počitek, ki si ga zdaj lahko kar v miru privoščite. Na teh točkah je energija na poti najmočnejša.« V bližini sta tudi dva čudovita slapova, Sopot in Krampež. Tu boste našli tako kotičke za sprostitev in oddih kot tudi obilo priložnosti za športne aktivnosti in rekreacijo. Energije za izvoz. Če ste že v teh krajih, se zapeljite še do 25 kilometrov oddaljenega Mosta na Soči, kjer je bilo ob urejenih sprehajalnih poteh v okolici naselja z radiestezijsko metodo odkrito 14 vitalnih energijskih točk. Pot se imenuje Na most po krepost, začnete pa v centru Mosta na Soči. Na teh mestih so postavljeni posebej odbrani energijsko primerni kamni, prodniki iz rek Soče, Idrijce in Nadiže, ki povečujejo pretok energije v prostor. Poti vodijo med drugim tudi mimo šestih zanimivih vodnih izvirov, trije veljajo po ljudskem izročilu in radiestezijskih meritvah za zdravilne, osmih vaških korit, zajetja iz časa prve svetovne vojne in treh kraških jam.
Drežnico so na popotniškem forumu Slovenia Travel Forum izbrali za najlepšo slovensko vasico. Območje sestavljajo zaselki Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Jezerca in Koseč. Sončni bregovi, ki so bili nekoč pašniki in senožeti, objemajo vasi in dajejo vtis pomirjujoče topline.
