Čokolada je kraljica med sladkarijami, je zapisal že Peter Kapš v svoji knjigi Čokolada kot hrana in zdravilo. Gospod Kapš je upokojeni zdravnik, specialist interne medicine, pulmolog in kardiolog, primarij in pisatelj. Čokolada je več kot hrana, je razvada. Ker vsebuje maščobe in sladkor, ustvarja občutek sitosti; železo in druge snovi v njej pa pomagajo k boljši preskrbi možganov s kisikom, kar povečuje budnost in aktivnost celotnega organizma. Danes vemo, da so dobri učinki znanstveno potrjeni.
RESNICA O ČOKOLADI – JE ZDRAVA ALI NE?
Predvsem ne drži, da je zdrava vsaka čokolada. V večini čokolad in čokoladnih izdelkov je namreč kakava le za vzorec, zato pa toliko več sladkorja in maščob. Izjema so čokolade z visoko vsebnostjo kakava – od 70 do 95 odstotkov. Več je v čokoladni tablici kakava, več pozitivnih učinkov na zdravje ima. Kakav, ki čokoladi daje zdravilnost, pridobivajo iz praženih kakavovih zrn. Bogat je s flavonoidi, ki jih najdemo tudi v zeleni, rdeči in rumeni zelenjavi. Ti pomagajo srcu in ožilju z znižanjem slabega holesterola, zmanjšanjem sistemskega vnetja žil in preprečevanjem nastanka krvnih strdkov. Izboljšajo tudi prekrvavitev in znižajo odpornost proti inzulinu ter tako naravno uravnavajo sladkor v krvi. Kakav koristi tudi možganom. Študije so pokazale, da lahko prepreči razvoj demence ali drugih oblik upada miselnih funkcij. Minerali, flavanoli in druge zdravju koristne snovi so v kakavu, zato delež teh v čokoladi upada z deležem kakava. Večina ljudi raje kot črno izbere mlečno čokolado, ta pa v večini primerov vsebuje veliko kalorij, nezdravih maščob in sladkorja, zato naj bo na jedilniku čim redkeje. Kljub vsemu pa je čokolada sveti gral vsakega čokoholika.
OD KAKAVOVCA DO ČOKOLADE
Maji so prvi začeli gojiti in uporabljati kakavovec kot kulturno rastlino. Za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Za Maje in Azteke je imel kakavovec skoraj božanske lastnosti. Kakavovec je zimzeleni tropski grm ali drevo z belimi in rožnatimi cvetovi, na katerem zraste povprečno 40 plodov. Plod je najprej zelen, nato pa dozori in postane rumen do oranžno rdeč. Vsak plod ima od 20 do 40 rjavih semen. Kakavovec je izjemno občutljiva in nežna rastlina, ki potrebuje zaščito pred vetrom in precej sence še zlasti v prvih štirih letih razvoja. Ob pozorni skrbi drevesa šele v petem letu obrodijo prve sadove; pogosto pa dočakajo starost tudi do 60 let.
Iz kakavovih zrn pridobivajo kakav. Skrivnost dobre čokolade se začenja pri izbiri kakavovih zrn. Najpomembnejše lastnosti kakovosti zrn so vonj, okus, vsebnost kakavovega masla in videz. Preden začnejo predelavo kakava, najprej zrna sortirajo v različne mešanice, odvisno od končnega namena in uporabe. Nato jih očistijo in s centrifugo zdrobijo v mešanico strtih luščin in natrtih trdih jedrc. Luščine ločijo od zrn. Zrna spražijo v velikih vrtečih se bobnih, kjer potemnijo in njihova aroma postane izrazitejša. Na koncu pražena zrna zmeljejo v rjavo snov, ki jo imenujemo kakavova masa in je podlaga za vse nadaljnje stopnje predelave. Če kakavovo maso segrejejo, se je okoli polovica izloči v obliki kakavovega masla, preostanek pa imenujemo kakavova pogača ali testo, iz katerega izdelujejo čokolado. Kakavovo maslo je tudi podlaga za kozmetične pripomočke, npr. mila, kreme.
KAKAV ZANESE V EVROPO
Prva kakavova zrna je v Španijo prinesel Krištof Kolumb leta 1502 po svojem četrtem in zadnjem potovanju v Ameriko. Španci so njihovo vrednost dojeli šele po letu 1522, ko je na osvajalni pohod v Novi svet odšel španski konkvistador Hernan Cortez. Cortez, ki je postal upravitelj Mehike, se je poučil o pridelavi, obiranju kakavnih plodov in pripravi pijače ter jo predstavil na španskem dvoru. Ker so bila kakavova semena težko dostopna, so Španci skrivnostni napitek skrivali zase skoraj 100 let. Dodajali so mu cimet, muškatni orešček in sladkor. Ugotovili so tudi, da je slajši, če ga pijejo toplega. Kakav je bil dolgo luksuzna dobrina za dvor in plemstvo. Španci so skrivnost obdržali zase, a vseeno je v nekem trenutku nova dobrina zajela tudi Francijo, Anglijo in Nizozemsko, ki so kakav začele gojiti v svojih kolonijah. Tako si je čokolada utrla pot prek Atlantika. Do 16. stoletja so kakavovec gojili le v Srednji Ameriki, nato pa so ga prenesli tudi v druge predele sveta, predvsem v Afriko, kjer danes pridelajo tri četrtine svetovnega kakava.
Graf prikazuje sedem največjih pridelovalk kakava na svetu. Gana in Slonokoščena obala sta največji pridelovalki kakava na svetu, ki je njuna glavna surovina in predstavlja pomemben del BDP obeh držav. Zaradi želje po čim večji pridelavi kakava močno posegajo v tropski gozd, kar na noge dviga številne naravovarstvene organizacije. Podatki so iz obdobja 2021/2022. Tudi podnebne spremembe resno ogrožajo pridelavo kakava.
ČOKOLADA V SLOVENIJI
Trapisti in čokolada Imperial
Trapisti so red katoliških menihov, ki so prvi na ozemlju Slovenije začeli proizvajati čokolado. Prav po njih se imenuje tudi priljubljeni sir. V Rajhenburg, danes Brestanico, kjer so kupili grad in ga preuredili v samostan, so prišli leta 1881 iz francoskega samostana Notre-Dame des Dombes. Ukvarjali so se z različnimi vejami gospodarstva. Obdelovali so obsežna posestva, prinesli nove kulture in strojno obdelovanje zemlje. Že leta 1929 so kupili traktor, ki je bil prvi v Posavju, in leto pozneje kombajn, s katerim so želi žito. Zgradili so velike hleve, redili krave, konje, prašiče in kokoši. Prodajali so meso in mesne izdelke. Ukvarjali so se z vinogradništvom, pridelovali vino, med drugim tudi peneče vino. Ukvarjali so se s sadjarstvom, čebelarstvom, vrtnarstvom, cvetličarstvom in imeli so nasade zdravilnih rož. Leta 1896 so začeli industrijsko proizvodnjo čokolade, čokoladnih izdelkov in likerjev. Ta je bila tako kakovostna, da jim je avstrijski cesar Franc Jožef za njihove izdelke podelil naziv Imperial, ki je postal blagovna znamka, in leva kot zaščitni znak njihovih izdelkov. Leta 1912 so dobili od cesarja tudi priznanje za kakovost izdelkov. S tem smo v Sloveniji dobili prvo blagovno znamko čokolade, ki je postala iskana na trgovskih policah po skoraj vsej Evropi. Čokolada Imperial je bila največja konkurenca tovarni čokolade Milka iz Švice, ki je s to blagovno znamko vstopila na trg leta 1901. Čokoladnico so trapisti najprej zgradili v neposredni bližini samostanskih hlevov, pozneje pa so jo preselili v bližnje Sotelsko. Grad Rajhenburg je kulturni spomenik državnega pomena, ki ga je izvedena celostna prenova v letih 2010‒2012 umestila med najpomembnejše spomenike srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem. Na gradu si lahko ogledate stalno razstavo Trapisti v Rajhenburgu in številne druge čudovite stalne in občasne razstave, muzejsko trgovino in čokoladnico. Obisk tega Posavskega bisera vas bo naravnost navdušil.
100 let Gorenjke
Čokolada Gorenjka letos praznuje 100 let in kot vrhunec praznovanja so zasnovali odprtje razstave v Muzeju radovljiške občine, ki se je žal oktobra že iztekla, a imajo v muzeju še številne druge zanimive razstave. Zgodba o Gorenjki se je začela leta 1922, ko se je v Dobrilovi hiši v Lescah odprla prva proizvodnja čokolade pri nas. Začetnik je bil Adolf Zavrtanik, ki je iz topovskih granat izdelal valjčni stroj, s katerim so drobili kakavovo maso in jo mehčali z lesenim tolkalom. Letna proizvodnja je dosegala 52 ton čokoladnih izdelkov, kar je bilo za tiste čase izjemno veliko. Vse čokolade Gorenjka so narejene po izvirnih receptih, ki so se skozi obdobja prilagajali različnim okusom kupcev. Na trgu Gorenjka danes ponuja več kot 100 čokoladnih izdelkov. Pri oblikovanju sledijo rdeči niti znamke – njeni barvni kodi (rdeči barvi) in elementom, ki so že stoletje nosilci blagovne znamke. Skozi zgodovino je Gorenjka že večkrat zamenjala svojo preobleko, letos pa so pripravili posebno izdajo embalaže z retro pridihom, na kateri je narisana dobro znana punčka v gorenjski narodni noši. Ta je embalažo začela krasiti okoli leta 1985, ko je ilustrator Miki Muster na podlagi predhodne ilustracije posodobil Gorenjkino punčko z avbo. Zdaj je Gorenjka skupaj z Žitom že več let v skupini Podravka. Letno Gorenja proizvede 1.600 ton čokolade in 600 ton rulad. Za proizvodnjo porabi 250 to kakavove mase, 200 ton kakavovega masla in 90 ton celih lešnikov. Gorenjka čokolado izdela sama iz surovin iz Afrike, preostale sestavine, kot sta mleko in sladkor v prahu, pa večinoma dobi v Evropi.
ČOKOLADNI POTEP PO SLOVENIJI
Pravo čokoladno razkošje lahko doživite na sladkih slovenskih festivalih. In celo prenočite lahko v objemu čokolade. Obiščete lahko številne čokoladne festivale, eden večjih je Festival čokolade v Radovljici. Ta izjemno priljubljen festival lahko naslednjič obiščete 15. in 16. aprila 2023. Festival vina in čokolade v Podčetrtku spremlja zanimivo festivalsko dogajanje, od degustacij, otroških čokoladnih delavnic, kuharskih doživetij do pestrega zabavno-glasbenega programa. Obiščete ga lahko v maju. Na mednarodnem festivalu Čili in čokolada se vsako leto zbere več kot 40 različnih ustvarjalcev čilijevih in čokoladnih kreacij iz Slovenije in tujine, ki predstavijo svoje slastne in pikantne izdelke. Obiščete ga lahko marca 2023. V oktobru je čokoladni sejem Čokoljana tudi v Ljubljani. Na septembrskem festivalu Sladka Istra se mize šibijo pot težo okusnih sladic z različnih koncev sveta in tudi lokalnih dobrot. Seveda ne manjka tudi čokolada v vseh mogočih oblikah in kombinacijah. Lahko pa tudi prenočite v čokoladni vasi. Nedaleč od Maribora, v prijetnem naravnem okolju ob reki Dravi, najdete prav posebno vasico, kjer povsod diši po čokoladi, Chocolate Village by the River. V Sloveniji najdete številne čokoladnice, ki vas bodo razvajale z izvirnimi čokoladnimi okusi: čokoladnice Rajgenburg, Olimje, Lucifer, Passero in Radolška čokolada.
Bog je angelom dal krila, ljudem pa čokolado.
Grenka resnica. Kakav je primarni vir dohodka za 5,5 milijona malih kmetov, skupaj pa se z njim v južnih predelih sveta preživlja od 40 do 50 milijonov kmetov ter delavcev na kmetijah in njihovih družinskih članov. V nekaterih državah je kar 90 odstotkov kmetov odvisnih od kakava, saj je to njihov glavni vir dohodka. Toda številni pridelovalci kakava in njihovi delavci so prisiljeni živeti z manj kot 1,25 ameriškega dolarja na dan.
Kristina Galun