Feng šuj je staroazijska umetnost življenja v sozvočju z okolico. Uči nas prepoznavati pozitivne in negativne energije, jih okrepiti ali se jih ubraniti. Namen feng šuja je, da nas vodi do izboljšanja energij v našem okolju. To seveda ne pomeni, da bodo težave izginile čez noč, feng šuj nam pomaga, da jih prepoznamo, in pokaže, kako jih lahko rešujemo.

Temelji feng šuja

Trije osnovni koncepti v feng šuju so koncept življenjske energije či, komplementarni nasprotji jin in jang ter koncept petih stopenj spremembe – pet elementov univerzuma, ki ga predstavljajo les, ogenj, zemlja, kovina in voda. Ti elementi so simbolični kot tudi fizični, vsak izmed njih pa predstavlja drugačno energijo. Pet elementov feng šuja nas tako lahko vodi pri uravnovešanju energije v naših prostorih.

Prostor na vrtu za mir in harmonijo

Če boste pri urejanju vrta uporabljali ta načela, boste spoznali vrt s povsem novega zornega kota. Elementi lahko vplivajo tudi drug na drugega, njihova razmerja pa so zajeta v nenehno spreminjanje stvari tako, da lahko govorimo tudi o »petih fazah preobrazbe«.

Lesu pripadajo vse vrste in sorte z vitko ali stebrasto rastjo ter kvišku rastoče in vzpenjajoče se rastline. Okraski in dodatki, ki spadajo zraven, so na primer vsi vitki in kvišku štrleči predmeti ter leseni predmeti, na primer leseni ptiček.

Ognju pripadajo vse rastline in sorte, ki se proti vrhu koničasto ožijo in/ali imajo koničaste liste, trne ali bodice. Okraski, ki podpirajo ta element, so vrtne svetilke, sodobni vrtni kipci, žar, kurišča.

Element zemlje predstavljajo vse rastline, ki so plazeče ali se enakomerno razraščajo v širino, tudi pokrovne rastline. Vse vrste, katerih veje ali listi so povešeni proti tlom.

Vse zaobljene rastline oziroma tiste, ki jih strižemo v obliki krogle ali kupole, so elementi kovine. Okraski in dodatki na vrtu pa vse zaobljene oblike, zlasti krogle, loki in oboki, zaobljene mize, okrogle gredice in okrogli prodniki.

Elementu vode pripadajo vse vrste in sorte z različno valovitimi listi in/ali zvitimi poganjki ter rastline z nepravilno rastjo. Dodatki in okraski na vrtu pa so seveda tekoča ali stoječa voda, na primer potoček, vodomet, ribnik, pojilo za ptice, zveneči predmeti.

Majhen ribnik na vrtu

Izbira zemljišča

Po feng šuju so najprimernejše pravokotne ali kvadratne oblike zemljišča. Če je zemljišče ravno ali so na njem le blagi nakloni, lahko računamo z zelo ugodnim tokom energije.

Če je zemljišče neenakomerne oblike in ima več kot štiri kote, bomo imeli še veliko dela, da bomo vzpostavili harmonijo s feng šujem in njegovimi pripomočki. Nepravilnosti moramo izravnati, na primer z zasaditvijo rastlin, s špalirji ali drevesi.

Če ima vrt zelo svojevrstno obliko, je najbolje, da ga razdelimo na posamezne predele, ki imajo obliko pravokotnika ali kvadrata. Zemljišče v oblike črke L ali U moramo s fengšujskimi pripomočki na videz spremeniti v kvadrat ali pravokotnik. Primerna je na primer lahkotna zasajena živa meja na meji zemljišča. Ugodno obliko zemljišča lahko ustvarimo tudi z zimskim vrtom ali teraso.
Posebno vlogo pa imajo nagnjena zemljišča. Tem se moramo še posebno posvetiti, saj se pozitivna energija z vzpetino izgubi. Najpreprosteje je, da z oblikovnimi elementi ustavimo energijo či in jo zadržimo na vrtu. Primerni so na primer veliki cvetlični lonci, veliki kamni pa tudi kipci.

Če je vrt majhen, moramo še posebno paziti, da vanj ne natlačimo preveč najrazličnejših vrtnih rastlin in predmetov.
Za omejitev svojega vrta proti sosednjim zemljiščem pa tudi za obrambo pred neugodnimi energijskimi tokovi, na primer zaradi prevelikih sosednjih stavb, uporabimo žive meje in manjše grmičevje. Hišo in vrt med seboj omejimo. Pri tem je pomembno, da med njima ni tekoče povezave. To pomeni, da trata ne sega do stene hiše. Potka iz kamenčkov lahko ustvari lepo razmejitev. Podobna razmejitev je potrebna tudi med teraso in vrtom.

Feng šuj nikjer ne omenja, da bi središče vrta moralo biti tudi njegova geografska sredina. Pomembno je le, da je osrednja točka brez drugih elementov, ki jih uporabljamo pri oblikovanju vrta. Drevesa naj ne stojijo preblizu hiše, saj na tistem mestu onemogočajo vstop pozitivne energije v hišo. Pri izbiri cvetličnih barv in rastlinskih vrst bodimo raje zadržani. Tudi prenapolnjen vrt skrajno neugodno vpliva na či.

Najpomembnejše rastline

Vrtnica je roža lepote in jo pogosto imenujemo kraljica rož. Pri nas je zaradi številnih vrst, barv in oblik zelo priljubljena. Le redki pa vedo, da je domovina številnih vrst vrtnic Kitajska. Posreduje energijo zemlje.
Potonika pa v resnici velja za kraljico rož na Kitajskem in le redke vrtne rastline se ponašajo s tako dolgo zgodovino. Po feng šuju je to roža pomladi. Spada k jangu in predstavlja blagostanje. Poleg tega odganja slabo energijo.
V feng šuju tako kot potoniko zelo cenijo tudi lotos, ki velja za rožo poletja. Njegovi cvetovi ne bi smeli manjkati v ribniku ali jezercu, saj pomeni prijateljstvo, mir in srečo. Predstavlja popolno harmonijo jina in janga. Raste namreč iz vode (jin) in stremi k nebu (jang).

Češnjevi ali slivovi cvetovi pomenijo začetek obnove po dolgi, temni zimi. Sodijo med rastline, ki spomladi zacvetijo prve, s tem pa obnovijo energijo zemlje ter prinašajo ugodno energijo či.

Obstajajo še druge rastline, ki jih priporoča feng šuj in uspevajo v naših krajih. Ena izmed teh je kamelija, ki sodi k elementom jang, v feng šuju pa velja za dobrega prevodnika energije či. Sadimo jo predvsem ob zidovih.

Ognjeni grm je zimzelen grm, ki je poleti prekrit z dišečimi belimi cvetnimi grozdi, pozimi pa z rumenimi ali škrlatno rdečimi jagodami. Sodi tako k jinu kot jangu. Zelo primeren je za žive meje. Spomladi ga moramo obrezati, da pospeši pretok čija na vrt.

Forzicija je grm, ki zacveti spomladi, je dober prevodnik čija, spada pa k jangu.

Španski bezeg spada po feng šuju k jangu, predstavlja pa moškost. Tudi rododendron je zelo priljubljen, predstavlja pa nežnost in uteleša jin. Spada med močvirske rastline, zato potrebuje kislo prst.

Naj omenimo še bambus, ki pa je bolj prisoten v kitajskem kulturnem prostoru, kjer je spremljevalec človeka v vseh obdobjih življenja in kjer si še danes ne predstavljajo življenja brez njega. Bambus je simboličen, ker ima vedno zelene liste, kar velja za znak nespremenljivosti in stanovitnosti. Njegova notranjost je votla, njegovo srce je prazno, kar Kitajci povezujejo s skromnostjo, krepostjo. Bambus se v vetru voljno upogiba, a se ne prelomi, kar pomeni, da se brez upora prilagodi zahtevam sveta. Le malo je rastlin, ki bi bile tako vsestransko uporabne pri oblikovanju vrta, kot je bambus, pa naj gre po načelih feng šuja ali zahodnjaških merilih. Najpomembnejši je za obvarovanje pred pogledi in vetrom na terasah. Vrtni bambus se obnese v koritih na balkonih, brez njega pa ne gre v ribnikih. Uporablja se za gradbeni material, ogrodje pri gradnji hiš, surovino za izdelavo papirja, držal za čopiče, kot pripomoček za umeten ogenj ali kot živilo (vršički).

Bambus je zimzelena trava, ki je na večini slovenskih vrtov vse prej kot dobrodošla. Skoraj vedno se ga ljudje ustrašijo, kako bo ta rastlina zavzela njihov vrt. Ko se jim pojasni, kakšne vse so prednosti te čudovite rastline, pa se domov odpravijo z vsaj eno sadiko za svoj vrt ali lonec na terasi.

Drevesa

V feng šuju drevesa vseskozi veljajo za najboljši vir energije, vendar na vrtu ne smejo prevladati. Drevesa lahko nas in našo hišo varujejo pred slabimi energijskimi vplivi, če pa so zasajena na neustrezno mesto, ustavijo ugoden či. Ker listavci jeseni odvržejo liste, s tem pa izgubijo energijo, dajemo prednost zimzelenim iglavcem.

Vrtna tla

Skrbeti moramo za vrtna tla, moramo jih rahljati, po potrebi odstraniti vrhnji sloj in ga nadomestiti z novo prstjo. Poskrbimo za zeleno gnojenje. Ne sme manjkati kompostnik, pri čemer uporabljamo predvsem organske vrtne in kuhinjske odpadke, ki jih obogatimo s slamo in listjem.

Glavna zapoved pri ureditvi vrta je vzpostavitev ravnotežja med jinom in jangom. Vrt ne sme biti tak, da bi ga lahko v celoti ošinili z enim samim pogledom. Njegova naloga je, da s smiselno nameščenimi prehodi nežno vodi obiskovalca z enega področja na drugega. Vrtne ute, paviljone in podobno v vrt vključimo usklajeno. Še tako majhna vrtna uta mora biti negovana, saj se sicer hitro spremeni v ropotarnico.

Tudi na vrtu poskrbimo za sedežne garniture. Klop namestimo tako, da je hrbet obrnjen proti steni hiše, na obeh straneh pa jo obkroža nizko grmičevje ali rastline v koritih oziroma višje grmovnice. Pred nami pa je prost pogled na vrt. Ne pozabimo na harmonične zvoke. Zvočne obešanke, ki jih na vrtu obesimo na drevo, ustvarjajo energijo v obliki valov, s tem pa se obogati či.

Zvočne obešanke krepijo prijazno in pozitivno razpoloženje.

Pomembno vlogo v feng šuju imajo tudi spirale, ki jih na vrtu lahko oblikujemo s posebno posaditvijo rastlin, pa tudi s kamni. S posebno tehniko košenja lahko spiralo zarišemo tudi v trato. Spirale simbolizirajo nenehen tok življenja.

Spiralasta gredica z zelišči

Po feng šuju sta severna in zahodna stran primerni za ureditev skalnjaka. Kamenje uteleša mir in moško moč. Rastline za skalnjak izberemo tako, da v vsakem letnem času cveti vsaj ena.
Izredno pa je v feng šuju pomembna voda. Vrt z vodo stremi k usklajenosti in ravnotežju. Predvsem tekoča voda zbira energijo in jo ohranja v pogonu. Ne glede na to, ali imamo hišni potoček, majhen ribnik, vodnjak ali napajališče za ptice, moramo nenehno skrbeti za dobro kakovost vode. Ribnik naj ima zaokroženo obliko in naj en bo prevelik, usmerjen pa proti jugu ali vzhodu.
Za energijo či so na vrtu zelo slabe ravne poti, pa tudi take, ki zavijejo v pravem ali ostrem kotu ali se med seboj križajo. Poti po vrtu oblikujmo rahlo vijugasto. Če pa tako oblikovanje ni možno, postavimo na ravno pot cvetlične lonce ali kipce.

Vijugasta vrtna stezica s kamenčki

Pri oblikovanju vrta na Kitajskem in Japonskem uporabljajo načela feng šuja že več kot tri tisočletja. Vrt velja za sveti kraj, v njegovem mirnem okolju se človek lahko odpočije od vsakdanjega nemira.