Kolesarjenje je vse bolj priljubljena prostočasna aktivnost med Slovenci, pa naj gre za cestno ali gorsko kolesarjenje. A to ni samo odlična oblika sprostitve, kolesarstvo ponuja cel kup koristi. Pomaga lahko pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka ter celo depresije. Prav tako je priljubljen šport pri vseh, ki se otepajo z odvečnimi kilogrami, saj učinkovito deluje pri izgubljanju maščobe ter porabljanju kalorij. Kolesarski turizem v Evropi je hitro rastoča in ekonomsko vse pomembnejša pomembna dejavnost. Gradnja primerne daljinske potovalne in državne kolesarske infrastrukture je nujna tudi za Slovenijo, ki po zgledu drugih evropskih držav intenzivno pristopa k ureditvi krovnega državnega kolesarskega omrežja kot enega izmed stebrov trajnostne mobilnosti. Veliko dela je še potrebnega, vendar pa obstajajo že sijajne kolesarske poti, primerne za družine, kot tudi zahtevne kolesarske poti za izkušene kolesarje. Nekaj lažjih predstavljamo v prispevku.

Bohinjska kolesarska steza med gorami, kozolci in vodo

Bohinjska kolesarska steza spada med bolje urejene v Sloveniji. Njena edina slaba lastnost je, da je kratka, vendar lahko kolesarjenje v Bohinju raztegnete v več smeri, vzdolž Bohinjskega jezera proti Ukancu in naprej do izhodišča za slap Savica ali celo do Pokljuke. Kolesarska pot, ki povezuje Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino, nas vodi mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti v Bohinju.

V preteklosti so v Bohinju načrtovali gradnjo železnice, ki bo povezala obe dolini, a železnica ni bila nikoli zgrajena. Po originalnih načrtih so v Bohinju leta 2011 zgradili čudovito kolesarsko pot, ki se vije po levem bregu Save Bohinjke v Spodnji Bohinjski dolini ter skozi slikovite alpske vasi v Zgornji Bohinjski dolini. Vstopna mesta za kolesarsko pot lahko najdemo v Bohinjski Bistrici, na Brodu, pri Savici, v Stari Fužini, Studorju in Srednji vasi. Pot je večinoma asfaltirana in primerna za vse tipe koles. Za vstop na kolesarsko pot priporočamo parkirišče pri kampu Danica v Bohinjski Bistrici (Spodnja dolina) ali parkirišče pri smučišču Senožeta v Srednji vasi (Zgornja dolina). Ob poti je več klopi za počitek, ki jih boste morda potrebovali, saj vas vsaj do jezera iz smeri Bohinjske Bistrice čakajo trije vzponi. 15-kilometrsko pot lahko popestrite s skokom v Bohinjsko jezero ali obiskom drugih znamenitosti našega alpskega bisera.

Od Mojstrane do Kranjske Gore po ravnem

Kolesarska pot od Mojstrane do Kranjske Gore, ki jo je mogoče podaljšati v obe smeri, je verjetno najbolje urejena kolesarska steza v Sloveniji. Ker poteka po trasi nekdanje železnice, nima strmih vzponov in ponuja številne razglede na mogočne alpske vršace. Je ena redkih, ki je dovolj dolga tudi za nekoliko resnejše kolesarjenje, ne da bi se vmes morali vključevati na običajne ceste. Dih jemajoč je že vstop na kolesarsko stezo, saj je počivališče Topolino novo in povsem namensko zgrajeno, s parkirišči, igrali in gostinsko ponudbo. Pred tem je bila glavna vstopna točka nekoliko naprej, v Dovju, kjer je vstop še vedno mogoč. Pot se ves čas zlagoma vzpenja in skoraj neopazno pridobimo 170 metrov nadmorske višine, a je potem vrnitev na izhodišče razmeroma preprosta, saj se ves čas spuščamo.

Kolesarska pot poteka skozi čudovito alpsko pokrajino z razgledi na Julijske Alpe, spektakularni železniški mostovi, ki večkrat prečkajo Savo, pa popestrijo potovanje. Če podaljšate pot še za kakšen kilometer proti Podkorenu, si vzemite nekaj časa in odpravite peš do Zelencev, kjer izvira reka Sava. Od Kranjske Gore pa poteka tudi kolesarska pot do Belopeških jezer na italijanski strani, vendar je to potem že kar dolžina za izkušene in natrenirane kolesarje. Kolesarska pot od Kranjske Gore do Mojstrane je dolga okoli 12 kilometrov, potem pa še nazaj. Je dvosmerna in ločena z vmesno belo črto, da gredo kolesarji lažje drug mimo drugega.

Parenzana – kolesarjenje po stari istrski železnici

Parenzana oziroma Porečanka je bila 123,1 kilometra dolga ozkotirna železniška proga, ki je povezovala 33 istrskih krajev od Trsta do Poreča. Poteka po ozemlju treh držav: Italije (13 kilometrov), Slovenije (32 kilometrov) in Hrvaške (78 kilometrov). Leta 1902 je po njej zapeljal prvi vlak. Po njej so vozili potnike, predvsem pa vino, olivno olje in tartufe do italijanskih mest. Leta 1935 je proga nehala obratovati. Popotovanje po celotni trasi je enkratno kolesarsko doživetje, zato si nekateri vzamejo čas za večdnevni oddih in jo prekolesarijo v celoti.

Slovenski del Parenzane je 32 kilometrov dolg odsek kolesarske poti, ki poteka od Škofij do Sečovelj ali obrnjeno, ponuja vse potrebno za uživaško pedaliranje, delno žal res tudi po cestah, večinoma pa po razgibano speljani in dovolj dobro označeni kolesarski poti. Slovenski del Parenzane se začne z rahlim vzponom do Škofij, sledi spust do Dekanov, pri Bertokih spet nekaj sto metrov po cesti, do Kopra potem po kolesarski poti ob hitri cesti, pa naprej v smeri Žusterne in po pešcem in kolesarjem prepuščeni obalni cesti do Izole, vseskozi po ravnem. V Izoli spet ob cestah. Proti Jagodju sledi edinih 800 metrov makadama na slovenskem delu poti. Navkreber do Jagodja, pa sproščujoč spust do Strunjana, od tam pa skozi drugi predor na poti nad Portorož, spust proti Luciji, skozi avtokamp in pod Formo vivo do Jernejevega kanala in že so tu Sečoveljske soline, vzdolž katerih vodi pot samo še po ravnem do slovensko-hrvaške meje na mejnem prehodu Sečovlje.

Štrekna – kolesarska avtocesta

Štrekna je kolesarska pot po dolini Mislinje in velja za eno najbolje urejenih v Sloveniji. Speljana je po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Slikovita panorama Pohorja in Uršlje gore ni edino, kar vas bo navdušilo. Na tej poti boste začutili železniški utrip med vožnjo skozi predora čez most v Slovenj Gradcu in čez kamniti viadukt v Gornjem Doliču. Avtomobil lahko na začetku pustite na parkirišču na križišču v Gornjem Doliču. Pot vodi mimo manjših krajev, a jih večinoma obvozi, vse do Slovenj Gradca po dobrih 14 kilometrih. Ne pozabite si ogledati starega mestnega jedra Slovenj Gradca, ki je pred leti prejelo naziv najlepše urejenega mestnega jedra v Sloveniji, pozneje pa še mednarodno nagrado. Kolesarjenje nazaj po tej opisani poti je precej bolj zahtevno, saj se pot na celotni dolžini povzpne za več kot 200 metov, kar zna biti za otroke že zalogaj. V prihodnosti načrtujejo, da bodo pot povezali z Dravsko kolesarsko potjo.