Poletje, ki smo ga nekoč povezovali s sproščenim poležavanjem ob morju, se zaradi podnebnih sprememb hitro spreminja. Temperature naraščajo, vročinski valovi so pogostejši, morje je vse toplejše in osvežitev v njem ni več tako blagodejna kot nekoč. Zato vse več ljudi išče zavetje pred pripeko drugje – v senci gozdov, ob hladnih rekah, v soteskah in vintgarjih, kjer narava še ohranja svojo prijetno svežino. Slovenija s svojo raznoliko in zeleno pokrajino ponuja številne kotičke, kamor se lahko umaknemo pred žgočim soncem. Gozdovi, ki prekrivajo velik del države, ustvarjajo naravno zaščito pred vročino, številne soteske in potoki pa vabijo k raziskovanju in sprostitvi. V tem članku smo zbrali šest poletnih izletov, ki niso prezahtevni in so primerni tudi za družine z otroki, čeprav je včasih potrebna previdnost na mokrih skalah ali ozkih stezah. Vabljeni na izlete v kraje, ki niso turistično zelo oblegani in kjer boste namesto vročine zadihali s polnimi pljuči in uživali v blagodejni senci narave.
POT JEPRŠKEGA UČITELJA
Pot Jeprškega učitelja je pohodniška pot ob reki Savi med Kranjem in Medvodami. Vodi ob rečni terasi na zgornjem robu kanjona Zarica, ob desnem bregu reke Save. Začne se pri naselju Drulovka in konča na Bregu ob Savi. Večinoma ravninska pot se vije ob gozdu in ponuja izjemne razglede na kanjon. Med potjo boste lahko občudovali alpsko cvetje in habitat ptic, prilagojenih življenju v steni. Pot je primerna za vse starosti in otroke ob spremstvu staršev, je dobro označena in jo lahko prehodite v eni uri, vendar priporočamo, da si vzamete čas za opazovanje narave, postanke in podrobnejši ogled naravnih ter kulturnih znamenitosti ob poti. Poleti lahko na gozdni jasi preberete kakšno knjigo iz knjigobežnice, otroci pa se medtem igrajo na otroškem igrišču ob njej. Pot je poimenovana po noveli Simona Jenka Jeprški učitelj, a večje povezave z literarnim delom nima. Posvečena je tudi Marji Boršnik, slovenski literarni zgodovinarki, ki je nad kanjonom Zarice kupila kos zemlje in se tu sproščala po napornem delu.
DIVJI POTOK
Divji potok je čudovit biser narave v objemu kočevskih gozdov. Izvira nad Srednjo vasjo pri Črmošnjicah in se večji del poti vije skozi gozd. Po približno 3,5 km hudourniškega toka se izlije v potok Črmošnjičico, ki teče proti Dolenjskim Toplicam. Posebnost Divjega potoka je izločanje lehnjaka, ki se useda na mahove in rastlinje ter tako ustvarja brzice, slapišča in druge ovire v strugi. Ob pozornem opazovanju boste v strugi skoraj zagotovo zagledali raka koščaka in navadnega močerada, ki jima hladna in bistra voda na srečo še omogoča preživetje. Ob potoku živita tudi povodni kos in siva pastirica, v krošnjah dreves pa detli, žolne in številne ptice pevke. Med listavci prevladujeta bukev in beli gaber. V podrasti uspevajo številne zeliščne vrste, kot so čemaž, veliki zvonček in navadna kalužnica
Ob Divjem potoku je urejena 2,5 km dolga učna pot, ki je zanimiva v vseh letnih časih in je primerna tako za odrasle kot za otroke.
NAJJUŽNEJŠA SLOVENSKA PEŠPOT OB KOLPI
Najjužnejša pešpot v osrčju Krajinskega parka Kolpa poteka od Kanu Kampa v Radencih do Damlja ali obratno. Pot, dolga 12 kilometrov in brez večjih vzponov, poteka po kolpskem kanjonu v prijetni senci dreves in je le nekaj metrov oddaljena od reke. Zanimiva je tudi za gorske kolesarje in jezdece. Če jo boste prehodili v obe smeri, vam bo vzelo kar nekaj ur. Ob njej je postavljenih nekaj lesenih klopi za počitek in zrenje v romantično Kolpo. Nižje po toku ji znotraj zavarovanega območja sledijo še tri pešpoti (Mlinarska od Damlja do Vinice, Sejemska od Vinice do Žuničev ter Grajska pešpot od Žuničev do Dragošev). Pešpot vas vodi mimo številnih posebnosti kulturne krajine ob reki Kolpi (kanjonska dolina, številni izviri, podzemne jame). Na poti proti Damlju boste našli lokalni kulturni spomenik. Francoski kamen je skala v tleh, v katero je vsekana letnica 1813 iz časov Ilirskih provinc.
MORNOVA ZIJLKA V SOTESKI HUDEGA POTOKA
Hudi potok se lahko pohvali ne le s številnimi slapišči, občasnimi brzicami in hladnimi tolmuni, temveč tudi s številnimi skalnimi pečinami in nekaj starodavnimi jamami. Najslavnejša je Mornova zijalka, naravna jama z velikim vhodom, več deset metrov dolgim glavnim rovom ter stranskim rovom, dolgim le 15 metrov. Ob Hudem potoku se vije lepa makadamska cesta, do Mornove zijalke pa pridemo prek lesenega mostička in se podamo po krajši poti do jame. Tu so arheologi našli dve koščeni harpuni in konico. Z avtom se zapeljemo do naselja Florjan, od tam pa proti Belim vodam v Saleški dolini. Pri okrepčevalnici Grebenšek nas rjava tabla usmeri proti Mornovi zijalki. V okolici soteske Hudega potoka je precej naravnih, kulturnih, etnoloških in zgodovinskih zanimivosti. Z ogledom teh si lahko zelo obogatite sicer kratko in lahko pot do Mornove zijalke.
OPLOTNIŠKI VINTGAR
Oplotnica, pa čeprav je le potok, divje in neukrotljivo prihrumi s Pohorja. Ko narava nakloni več vode, lahko postane tudi pravcata deroča reka. Počasi in vztrajno je Oplotnica v skalo klesala mogočno sotesko, ki je med staroselci že dolga leta poznana kot Oplotniški vintgar, skrit v z mahom pokriti gozd, v katerem je šumenje vode prijetna stalnica. Učna pot vodi skozi Oplotniški vintgar po lesenih stopnicah, mostičkih in gozdnih stezah. Ob Oplotniščici je nekoč potekala ena redkih oskrbovalnih poti z lesom iz pohorskih gozdov, ob njej je še danes precej ostankov žag, mlinov in klopi za počitek. Na široki in udobni učni poti bodo uživali tudi otroci. Do izhodišča v vintgarju je iz Oplotnice približno 2 km, kjer boste v Javornikovi ridi opazili informacijsko tablo. Pot po vintgarju je dolga 2,5 km. Člani turističnega društva Oplotnica so obnovili perišče, ki je bilo nekoč pomembno vaško zbirališče.
DOVŽANOVA SOTESKA
Dovžanova soteska je pravo potovanje v času. Že več kot 25 let je zavarovana kot naravni spomenik in velja za geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. Slikovito dolino, ki leži 3,2 kilometra severovzhodno od Tržiča, je reka Tržiška Bistrica vrezala globoko v osrčje Karavank. Dovžanovo sotesko nam pomaga odkrivati razgledna učna pot, ki se začne na parkirišču v vasi Čadovlje pri Tržiču. Pot mimo Jamenšnikove paštbe (nekdanje sušilnice lana) in mimo informativnih tabel, ki razlagajo nastanek različnih kamnin in okamnin, nas vodi med strme stene vseh barv, čez most in skozi predor. Ob poti lahko občudujemo najdaljše slapišče v Sloveniji in geološki steber, nato pa prečkamo zaselek Na Jamah in gremo mimo Bencetove hiše vse do Razstavno-izobraževalnega središča Dolina v istoimenski vasi nad Dovžanovo sotesko. Za pogumne raziskovalce je na voljo strma Bencetova pot, razgledna steza z jeklenimi stopnicami, zavarovana z jeklenicami, ki jo lahko premaga vsak brez vrtoglavice. Prosti plezalci pa stiskajo prste v plezališču na skrivnostnih Kušpegarjevih turnih, petih navpičnih kamnitih ostankih prazgodovinskega koralnega grebena.
