Odraščanje v družbi psa je lahko za otroka nekaj najlepšega in koristnega v njegovem življenju. Taki otroci so navadno tudi bolj zdravi. Vendar pa samo želja po psu nikakor ni dovolj. Starši prevzamejo odgovornost, da otroka in psa dovolj zgodaj začnejo privajati na skupno življenje. 

Odraščanje s psom

Pes ni samo najboljši človekov prijatelj, ampak predvsem otrokov. Med njima se splete brezmejna naklonjenost brez predsodkov, ki jo otrok spozna prek psa. Pes je otrokov neprecenljivi tovariš, ki prinaša veselje in tudi žalost. Otrok, ki odrašča s psom, bo s tem spoznaval drugačna bitja, njihove posebnosti, potrebe. Naučil se bo odgovornosti in razvijal empatijo. V idealnem primeru se otrok in pes med seboj lahko razumeta brez prisile in potrebe, da bi posredovala tretja oseba. Seveda pa je pri tem pomembno, da tako otrok kot pes razumeta osnovno socialno obnašanje, ki se ga naučita od odraslih, torej od staršev oziroma odraslih skrbnikov. Vendar se včasih zgodi tudi, da otroka po začetnem navdušenju pes ne zanima več in tako skrb zanj v celoti preide na pleča staršev. Zato je treba dobro premisliti, ali in kdaj se bomo odločili za psa, saj lahko njegov prihod precej spremeni utečeno družinsko življenje. Prav tako moramo skrbno izbrati pasmo, ki bo ustrezala življenjskemu slogu družine. Nikakor pa si psa ne smemo omisliti samo zato, ker si ga želi otrok. Strokovnjaki so absolutno za to, da otrok odrašča s psom, a le če si tega želijo tudi starši, ki bodo zanj skrbeli in v njem videli družabnika, ki ne prinese le obilo veselja, ampak tudi veliko odgovornost.

Vpliv psa na otroka

Otroci so v družbi psa mnogo bolj umirjeni in sproščeni, prek druženja s psom pa se učijo ne le lepega vedenja in spoštovanja do psov, ampak bolj spoštljivo vedenje izkazujejo tudi do učiteljev in vrstnikov. S tem, ko otrok pomaga skrbeti za psa in ga neguje, češe ter umiva, se uči tudi, kako pomembno je skrbeti za lastno higieno. Še bolj pomembno pa je, da pes močno krepi otrokovo samozavest. Otroci največkrat projicirajo svoje občutke in izkušnje na žival. Za nekatere otroke je zaradi kakšne travmatične izkušnje dotik druge osebe nesprejemljiv, medtem ko ga topel in kosmat dotik nič ne moti. Otroci z nizko samopodobo lažje razvijejo odnos s psom kot z drugo osebo. Manj samozavestni otroci tudi težje navezujejo stike z vrstniki. Pri tem je pes lahko otroku v veliko pomoč, saj deluje kot povezovalni člen. Druge otroke pes zanima, pritegne, želijo se z njim igrati. Prisotnost psa lahko otroku olajša sklepati prijateljstva. 

Otroci z nizko samopodobo lažje razvijejo odnos s psom kot z drugo osebo. Pes je lahko posrednik pri sklepanju prijateljstva z vrstniki.

Dojenček in pes

Ob upoštevanju osnovnih higienskih načel je sobivanje psa in otroka varno. Umivati si je treba roke in poskrbeti, da so otrokove stvari res samo v njegovi uporabi. Držati se je treba pravila, da dojenčka nikoli ne puščamo samega v družbi psa. Raziskave so potrdile, da se imunski sistem pri otrocih, ki odraščajo ob psu učinkoviteje spopada z okužbami, zaznali so zmanjšano raven stresnih hormonov v krvi. V praksi to pomeni, da so otroci bolj zdravi, imajo boljšo motivacijo, se lažje koncentrirajo, so manj agresivni in so v povprečju bolj srečni. Številne bakterije v pasji slini navadno za otroke in dojenčke niso nevarne. Nekaj drugega pa so pasji iztrebki, kjer so tudi zajedavci, zato je higiena pomembna. V sodobnem načinu življenja, ko so otroci večinoma za računalniki, tablicami in pametnimi telefoni, je pasja družba ob otroku več kot dobrodošla. Moramo pa biti na nekatere stvari posebno pozorni, če je pes pri hiši pred dojenčkom. Medtem ko se družinski člani na prihod dojenčka lahko pripravljajo več mesecev, pes te možnosti nima. Velika sprememba, ki jo za družino pomeni dojenček, je za psa precej nenadna, saj se pojavi v trenutku, ko mamica prvič prinese dojenčka domov. Nenadoma je dojenček, ki je za psa popoln tujec, v središču pozornosti. Med nosečnostjo pes sicer opazi, da se nekaj dogaja. Morda se spremeni vaše lastno obnašanje ali tudi vaš vonj. Da je rezultat vsega tega naraščaj, pa psu ostane skrito. Vendar mu lahko pomagate, da se pripravi na prihajajoče spremembe. Že med nosečnostjo oblikujte svoj vsakdan tako, da bosta pozneje tako pes kot otrok prišla na svoj račun. 

Medtem ko se družinski člani na prihod dojenčka lahko pripravljajo več mesecev, pes te možnosti nima. Velika sprememba, ki jo za celo družino pomeni dojenček, je za psa precej nenadna.

Veliko psov dojenčka kot novega družinskega člana sprejme zelo hitro in brez zapletov. Pri tem je v veliko pomoč, če s prihodom dojenčka pes ne doživi preveč drastičnih sprememb. Že sam dojenček je dovolj velika sprememba! Če so spremembe potrebne, jih raje uvajajte pravočasno. Poskusite narediti vse, da bi pes dojenčka povezoval samo s pozitivnim.

Kateri psi so primerni za otroka?

Že pred rojstvom otroka je pomembno vedeti, kako se vaš pes razume z otroki. Nimajo vsi psi rednih stikov z otroki. Ker otroci, predvsem majhni, s psi ravnajo povsem drugače kot odrasli, lahko zlahka zmedejo psa, ki jih ni vajen. Predvsem visoki, pogosto glasni glasovi, hitri gibi ter grobo ravnanje s psom lahko tega ali prestrašijo ali celo razjezijo. Nekateri psi so zelo strpni in dovolijo otrokom delati z njimi skoraj vse. Če do prihoda dojenčka ne veste, kako se vaš pes razume z otroki, morate to obvezno še pravočasno izvedeti. Peljite psa na sprehod tja, kjer je veliko otrok, in opazujte njegove odzive. Povabite tudi družine z otroki k sebi domov, kajti tam se psi pogosto vedejo povsem drugače kot zunaj. Nekateri psi so že po naravi neskončno potrpežljivi in strpni do otrok. V pravem pomenu besede pustijo, da z njimi delajo prav vse, ko pa jim je zares dovolj, se preprosto umaknejo. Takšen pes je pravi blagoslov, ko dobite otroka. Pri takem psu morate poskrbeti samo za to, da ima zares možnost, da se umakne, in da to spoštuje tudi otrok. Veliko psov se na visoke otroške glasove odziva tudi prestrašeno in negotovo. K negotovosti prispevajo tudi pogosto slabo koordinirani in hitri gibi otrok. Plahi psi se pogosto poskušajo izogibati otrokom, umik pa morate psu seveda omogočiti. Sčasoma se pes namreč nauči, da ni razloga za strah. To lahko podprete tako, da med otrokom in psom vzpostavite mirne in kratke stike brez prisile. 

Veliko psov se na visoke otroške glasove odziva tudi prestrašeno in negotovo. Plahi psi se pogosto poskušajo izogibati otrokom.

Poskrbite, da otrok psa nikoli ne stisne v kot, saj zelo boječ pes lahko otroka tudi ugrizne, če se počuti zelo ogroženega. Nekateri psi so dominantnejši in radi poskušajo igrati vlogo »glavnega«. Če ima vaš pes tako lastnost, to seveda veste, saj se mu morate tudi sami jasno postaviti po robu. Možno je, da bi takšen dominantni pes poskušal uravnavati odnos z otroki po svojih pravilih igre. To se lahko kaže tako, da pes zarenči ali celo hlasta po otrocih, če mu pridejo preblizu ali primejo nekaj, kar po njegovem mnenju pripada njemu. To je lahko posodica za hrano ali košara in igrača. V tem primeru pomagajo stroga pravila, kdaj in kje sme kdo biti in kako se je treba obnašati. 

Lahko pa se seveda za psa odločite, ko so vaši otroci že šolarji in so že sposobni prevzeti del odgovornosti ter sodelovati pri skrbi za psa. Vsekakor pa imajo tudi druge zadolžitve in se morajo torej naučiti tudi v omejenem prostem času poskrbeti za potrebe psa. Pes je za šolarja lahko tudi pomemben socialni partner in celo čustven zaupnik. Idealne starosti otroka, pri kateri lahko kupite psa, ni, ker so pri vsaki starosti prednosti in slabosti. 

Psa izberite skupaj

Preden izberete psa, morate vedeti, kaj pravzaprav iščete. Pri tem veliko vlogo igrajo življenjske navade družine in tudi značaj ter potrebe psa. Ste športna družina, ki bo pogosto in veliko hodila na sprehode s psom? Živite v mestu ali na podeželju? Vas ne moti, da boste morali psa pogosto krtačiti? Če ste si jasno odgovorili na ta vprašanja, veste, kaj želite od psa in kaj pes pričakuje od vas. Naslednji korak je, da se pozanimate o različnih pasmah psov. O vsaki pasmi obstajajo knjige, v katerih najdete njihove najpomembnejše lastnosti. Tudi na spletu najdete veliko informacij, vendar se je treba prepričati, ali so te informacije utemeljene in verodostojne. Če se zanimate za pasemskega psa, bi bilo smiselno obiskati pasjo razstavo in se pogovoriti z izkušenimi rejci. Pri tem lahko izveste veliko o specifičnih lastnostih različnih pasem. Seveda pa se za informacije lahko obrnete tudi na veterinarja. Vsak pes ima individualne lastnosti, ki lahko bistveno odstopajo od tipičnih lastnosti pasme! 

Pred nakupom psa naj si družina vzame dovolj časa za premislek, katera pasma je primerna za njihov življenjski slog.

Pes živi od osem do približno 15 let. To seveda pomeni, da boste z njim preživeli dolgo časa, predvsem če se odločite za mladička. Zato si vzemite dovolj časa, preden se odločite skupaj z družino. Naj vas ne vodi videz psa, ampak se odločite glede na značaj. To je odločilno, da najdete psa, ki se dobro ujema z vašo družino in vašimi življenjskimi navadami. Pri oceni bodite pošteni sami do sebe in do psa. Tako si lahko prihranite veliko težav. Pogovorite se tudi z otroki, kakšne dolžnosti bodo imeli pri skrbi za psa, a vseeno pričakujte, da boste del naloge morali izpolniti sami. 

Mladiček ali odrasel pes?

Tako nakup mladička kot odraslega psa ima prednosti in slabosti. Mladički so zelo ljubki in zbujajo naš zaščitniški čut. Pri mladičih je treba paziti, da jih iz legla ne vzamemo prekmalu. Za seboj mora imeti t. i. socializacijsko dobo, ki je pri različnih pasmah različno dolga (od 10 do 12 tednov). Rejci v tem času poskrbijo za to, da si mladički v tem času pridobijo čim več različnih izkušenj s svojo okolico, ne samo s predmeti in situacijami, ampak tudi z ljudmi. V tem času rejec lahko dobi vtis o posameznem značaju živali in vam lahko pove, ali boste imeli opravka z zadržanim ali samozavestnim psom. Zelo pomembna je tudi ocena zdravstvenega stanja mladička: ali se mu solzijo oči, ali je njegova dlaka v dobrem stanju. Za vzgojo mladička potrebujete veliko časa in potrpežljivosti. Sobno čistočo dosežete razmeroma hitro, socialna vzgoja psa pa traja precej mesecev. 

Pri mladičih je treba paziti, da ga iz legla ne vzamemo prekmalu. Za seboj mora imeti t. i. socializacijsko dobo, ki je pri različnih pasmah različno dolga.

Tudi nakup odraslega psa ima svoje prednosti. Največkrat je odrasel pes že navajen čistoče in včasih že vzgojen. Za manj izkušene je to dobrodošlo. Pridobite lahko že več informacij o značaju psa in tako lahko lažje ocenite, ali takšen pes spada v vašo družino. Tudi odraslega psa se da marsičesa naučiti. Navadno pri učenju novih trikov ali celo pri odvajanju od določenega vedenja, ki ga ne odobravate, ni težav. Pes se je zmožen učiti do visoke starosti. Seveda tudi ta prevzgoja zahteva nekaj časa, obstaja pa tudi vedenje, ki se mu psi zelo neradi ali zelo počasi odpovedo. 

Otroci in psi lahko skupaj veliko doživijo, vendar se to ne zgodi samo od sebe. Ena najlepših izkušenj v sobivanju s psom je, da se ga naučite razumeti. Otroci se morajo naučiti, da se pes sporazumeva z govorico telesa. 

Otroci so v družbi psa mnogo bolj umirjeni in sproščeni, prek druženja s psom pa se učijo ne le lepega vedenja in spoštovanja do psov, ampak bolj spoštljivo vedenje izkazujejo tudi do učiteljev in vrstnikov.