Zgodovine česna

Česen je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki jo človek uporablja že več tisoč let. Njegova zgodovina sega več kot pet tisoč let v preteklost. Njegova prvotna domovina so stepe osrednje Azije. Že v stari indijski medicini je veljal za zaščiteno zdravilo. Skupaj s čebulo si je utrl pot prek Bližnjega vzhoda v Egipt, kjer so začeli obe rastlini načrtno gojiti. Egipčani so jima s kultiviranjem odvzeli ostrino, tako sta postala nepogrešljiva sestavina v splošni ljudski prehrani. V starem Egiptu, Grčiji in Rimu so ga uporabljali kot hrano, začimbo ter celo v zdravilne namene. V srednjem veku je česen igral pomembno vlogo v evropski prehrani in medicini. V tem obdobju so ga uporabljali tudi kot zaščito pred kugo in drugimi nalezljivimi boleznimi. Česen je bil priljubljen tudi na Kitajskem in v Indiji, kjer so ga uporabljali v kulinariki in tradicionalni medicini. V sodobnem času je česen še vedno priljubljena sestavina v številnih kuhinjah po vsem svetu. Poleg tega se česen široko uporablja tudi v sodobni medicini, zlasti zaradi protivnetnih in antioksidantih lastnosti. Še do tega stoletja česen ni manjkal v nobeni črni zdravniški torbi. Študije so pokazale, da lahko redno uživanje česna pomaga pri zmanjšanju tveganja za različne bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja ter nekaterimi vrstami raka. Poleg tega se česen tradicionalno uporablja tudi za zdravljenje manjših tegob, kot so prehlad, kašelj, bolečine v grlu in prebavne težave. Česen je več kot le začimba – je rastlina z bogato dediščino in uporabnostjo v kulinariki, medicini in celo v verskih obredih.

Ali poznate razliko med strokom in glavico česna? Razlika je seveda ogromna. Izkazalo se je, da tega ne vejo vsi, kar smo lahko videli v priljubljeni kuharski oddaji na televiziji. Na fotografiji so tri glavice česna, v posodici pa so stroki česna.

Glavna odkritja o česnu

Čeprav so številne študije pokazale potencialne koristi česna za zdravje, pa je pomembno, da se zavedate, da lahko individualni odziv na česen variira in da česen morda ni primeren za vse ljudi. Pred uporabo česna v zdravstvene namene se je vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom, sploh če imate zdravstvene težave ali jemljete zdravila. Obstajajo številne raziskave in znanstvena odkritja o potencialnih zdravilnih učinkih česna. Česen vsebuje več aktivnih spojin, ki imajo lahko različne učinke na zdravje:

• Antioksidantni učinki: česen vsebuje antioksidante, kot so flavonoidi, ki lahko pomagajo zmanjšati oksidativni stres v telesu in preprečujejo poškodbe celic.
• Protivnetni učinki: študije so pokazale, da lahko spojine v česnu, kot je alicin, vsebujejo protivnetne lastnosti, kar lahko pomaga pri zmanjšanju vnetja v telesu.
• Znižanje ravni holesterola: Nekatere študije so pokazale, da lahko uživanje česna pomaga zmanjšati ravni holesterola v krvi, saj upočasnjuje njegovo tvorbo in pomaga telesu, da prenese maščobe iz tkiv, kjer se shranjujejo, v krvni obtok, tako da se lahko izločijo iz telesa.
• Zniževanje krvnega tlaka: številne raziskave v zadnjih sedmih desetletjih so pokazale, da česen znižuje krvni tlak, a je odvisno, kateri česnov pripravek uporabljamo.
• Krepi imunost: česen lahko krepi imunski sistem in pomaga telesu pri boju proti okužbam zaradi protibakterijskih, protivirusnih in protiglivičnih lastnosti.
• Proti raku: česen lahko zavira tumorsko rast ali z vplivom na celično presnovo ali s hkratno poškodbo zgradbe tumorskih celic.
• Česen premaguje klice: česen je močno protimikrobno sredstvo, učinkovito proti bakterijam, virusom, glivicam in zajedavcem.

Nekateri najprepričljivejši dokazi o tem, da česen preprečuje raka, izvirajo iz epidemioloških raziskovanj dveh velikih skupin prebivalstva v provinci Šandong na Kitajskem, kjer prebivalci pojedo 20 gramov česna na dan – to je približno sedem strokov česna vsak dan – in imajo najmanjšo pojavnost raka na želodcu v vsej Kitajski. Druga kontrolirana raziskava o raku na želodcu in prehrani je bila narejena v Italiji. Želodčni rak je v severni Italiji med vodilnimi vzroki smrti, na jugu, kjer uživajo veliko česna, pa ga je sorazmerno malo.

Česen, ki ga pridelamo sami, najprej posušimo, šele potem ga skladiščimo. Sušimo ga na zraku v senci, obešenega v šopke, lahko pa na mrežasti ali letveni od tal dvignjeni podlagi. Tako se bo bolje posušil kot v debelih plasteh na tleh. Suši se zelo počasi, v suhi senci mesec dni.

Pripravki iz česna

Ali naj uživamo surov česen ali katerega od njegovih predelanih pripravkov? Na voljo imamo štiri temeljne izbire: surove česnove stroke (vključno s svežim česnovim sokom in kuhanim česnom), dehidrirane česnove praške, ki jih izdelujejo s sušenjem česnovih strokov, česnova olja, pridelana z destiliranjem česnovih izvlečkov in njihovim redčenjem z rastlinskimi olji, ter starane česnove izvlečke. Pri zadnjih česen skrbno starajo, da ostre in nestabilne sestavine v surovih strokih pretvorijo v stabilne, varne in koristne spojine brez vonja.

Surovega česna se mnogi izogibajo zaradi močnega vonja. Vonj po zaužitem česnu se da kar precej uspešno odpraviti z metinim čajem ali žvečenjem svežih peteršiljevih listov. Surov česen v velikih odmerkih lahko povzroči opekline in vnetje sluznic v ustih, žrelu in želodcu. Ni priporočljiv za ljudmi, ki imajo težave s kislino. V normalnih količinah pa seveda ne povzroča težav. Priporočljivo je pojesti vsaj tri stroke na dan. Kuhanje pa popolnoma spremeni sestavo in vonj česna. Koristi kuhanega česna se razlikujejo od temperature in trajanja ter drugih sestavin, s katerimi ga kuhamo. Različnost v metodah priprave kuhanega česna zato povzročajo nestanovitne zdravstvene koristi. Česnov prašek pripravijo z dehidriranjem strokov in njihovim mletjem, ko so suhi. Čeprav lahko česnov prašek vsebuje večino istih sestavin kot surov česen, so količine v prašku drugačne – nekaterih je več, drugih manj. Česnovo olje izdelujejo z destiliranjem surovega česna, izoliranjem njegovih eteričnih olj in njihovim redčenjem v rastlinskih oljih. Starani česnov izvleček nastane z edinstvenim naravnim postopkom hladnega staranja, ker zagotavlja varen in učinkovit izdelek. Pri tem postopku surovi česen skrbno razrežejo in položijo v ekstrakcijsko tekočino v velike tanke posode iz nerjavečega jekla, ter to brez uporabe toplote naravno hladno starajo do 12 mesecev. Ta postopek povzroči idealno pretvorbo sestavin surovega česna v številne učinkovine.

Pripravite odlično kremno česnovo juho. Potrebujete 3 glavice česna, 3 krompirje, 3 dl smetane za kuhanje, 1 dl mleka, šopek drobnjaka ali peteršilja, olje in sol.

Domači pripravek iz česna

Najbolje je seveda jesti surovi česen. Poznamo pa tudi številne pripravke, ki pomagajo pri določenih težavah. Eden bolj priljubljenih pripravkov je z dodatkom še druge čudežne sestavine – medu. Tak pripravek krepi imunski sistem, varuje pred gripo, prehladom in drugimi virusnimi okužbami. Tri do štiri česnove glavice razdelite na stroke. S teh odstranite samo vrhnji del olupka in jih položite v čist steklen kozarec. Čez stroke prelijte 240 gramov medu, da jih popolnoma prekrijete. Kozarec dobro zaprite in vse skupaj shranite na sobni temperaturi. Počakajte vsaj dva tedna, da se snovi iz česna sprostijo v med, in nato vsak dan zjutraj na tešče pojejte žličko pripravka.

Česen in med delujeta kot nenavadna kombinacija, sta pa vsekakor nepogrešljivi sestavini za krepitev imunskega sistema.

Gojenje česna na domačem vrtu

Česen dobro uspeva na toplih in rahlih tleh na sončni legi. Idealna so malce vetrova mesta, saj potem česnova muha, ki je največji sovražnik te rastline, ne more povzročiti škode. Mokra in težka tla niso primerna. Za sajenje česna sta primerna pomlad in jesen. Jeseni posajen zimski česen ima sicer večje glavice, a so tudi težave pri zaščiti rastline pred škodljivci večje. Zato naj vrtnarski začetniki česen sadijo spomladi, od sredine februarja do sredine aprila. Bodo pa glavice česna nekoliko manjše kot pri zimskem česnu. Česen sadimo tako, da stroke posadimo približno 10 do 15 centimetrov narazen z razmikom med vrstami od 25 do 30 centimetrov. Za sajenje jesenskega česna odberemo debele stroke, ki jih je priporočljivo prej razkužiti v raztopini pepela in vode. Za pripravo petlitrske mešanice uporabimo 1 liter pepela in 4 litre vode. Stroki česna so lahko namočeni največ 2 uri. Za razkuževanje česna lahko uporabimo tudi žajbljev čaj, ki ga pripravimo enako kot za ljudi. Namakamo ga nekoliko krajši čas kot v pepelu in vodi. Pri sajenju je treba česen obrniti tako, da je koreninski del obrnjen navzdol. Česen gnojimo z domačimi in kupljenimi gnojili. Pobiramo ga, ko je še tri četrtine rastline zelene in ko se pri sortah brez cvetnega stebla zmehča njen vrat. O tem je težko presoditi, ne da bi kakšnega izpulili. Za izkop je primeren, ko se na glavici izrazito izbočijo stroki. Česen najprej posušimo, šele potem ga skladiščimo.

Česen je pri sajenju pravilno obrnjen tako, da je koreninski del obrnjen navzdol. To najlažje opazimo v času delitve strokov. Takrat je videti, kateri del je usmerjen v smeri korenin in kateri v smeri listov.