Zgodovina jugoslovanskih popularnih glasbenih zvrsti in glasbenih skupin je na nek način žalostna zgodba. Glasbeniki so še malo pred razpadom države igrali na koncertih širom bivše države, uživali v polnih koncertnih dvoranah in turnehah, potem pa  skoraj čez noč ostali brez skupnega življenjskega prostora in brez navdušenih množic ljudi, ki so jih imeli radi. Razpad bivše države v začetku 90 – tih je bil za glasbenike kot nočna mora, ki je prekinila na videz idilične sanje o sožitju. A vedno se je izkazalo, da glasba preživi vse oblike vojn, sovraštva in ideoloških zablod. Zbrali smo nekaj skupin, ki so ostale v naši zavesti in si jih še in vedno znova zaželimo zaslišati iz zvočnikov.

Azra

So tisti, ki prvič slišijo za njih in so tisti, ki rečejo … ja, halooo….pa to je bil eden največjih rock bendov v bivši Jugi. Po mnenju številnih ena največih hrvaških skupin, je bila ustanovljena leta 1977. Ime je dobila po istoimenski pesmi Heinricha Heineja. Skupina je zaradi svojih brezkompromisnih nastopov, vrhunske poetike in svojstvenega zvoka pridobila kultni status. Že s prvencem s preprostim naslovom Azra (1980) so se zavrteli v sam vrh rock’n’rolla na območju tedanje Jugoslavije. Skupino so sestavljali v Skopju rojeni  kitarist, pevec in glavni avtor Branimir Štulić – Johnny, baskitarist Mišo Hrnjak in bobnar Boris Leiner. Štulić je veljal za poeta jugoslovanskega rocka. V letih od 1977 do 1988 so izdajali same vrhunske albume. Med obvezno poznavanje njihovih komadov sodijo Fa fa fa, Balkan, Lijepe žene prolaze kroz grad, A šta da radim, Jesi li sama večeras in številne druge. Skupaj so zadnjič nastopili 15. avgusta leta 1990 na Hvaru. Takrat je Štulić že dlje živel na Nizozemskem. Njegova samostojna kariera ni bila tako uspešna. Njegova besedila so se znašla v številnih književnih izdajah. Presotali člani so ustanovil skupino Film. Veliko se je  govorilo o ponovni združitvi kultne zasedbe, kar ni bilo mogoče zaradi Štulićeve trme in drugih sporov z glasbeno založbo Croatia Records (nekakšni naslednici Jugotona). Azra je s svojim kultnim frontmanom Johnnyjem del pomembne kulturne zgodovine bivše Jugoslavije, z glasbo in tekstom njihovih komadov pa še veliko več: filozofija, modrost, način življenja, ljubezen in  ROCK.

Prljavo kazalište

Skupina Prljavo kazalište je bila ustanovljena leta 1977 po eni od epizod iz kultnega stripa Alan Ford in sodi med najpopularnejše glasbene skupine v nekdanji Jugoslaviji. Leta 1979 so se prvič podali v studio. Kmalu je nastal album Prljavo kazalište. Državni mediji so ga bojkotirali, a je plošča dosegla zlato naklado. Zelo poznana je naslovnica ovitka tega albuma, na katerem je razrezan jezik Rolling Stonesov, preboden s sponko, ki ga je oblikoval Mirko Ilić, eden najpomembnejših hrvaških umetnikov. Ogromen uspeh je skupina doživela ob izidu drugega albuma Crno-bijeli svijet. Pesmi Mi plešemo in Crno-bijeli svijet sta postali zimzeleni. Skupina je zatem na Švedskem posnela album Heroji ulice. Leta 1983 je izšel album Korak do sna, na katerem je tudi velika uspešnica Sve je lako, kad si mlad. Leto 1985 je prineslo še en album, Zlatne godine, na katerem so velike uspešnice: Ne zovi mama doktora, Pod sretnom zvijezdom mi smo rođeni in Ma kog’ me Boga za tebe pitaju. Na albumu Zaustavite zemlju, ki je sledil tri leta kasneje, so hiti Zaustavite zemlju, Marina, Moj bijeli labude. Ob koncu turneje Zaustavite zemlju so Prljavci priredili koncert, oktobra 1989 na Trgu bana Jelačića (takrat Trg Republike), kjer se je koncerta skupine udeležilo več kot 250.000 ljudi. Koncert bi moral biti prepovedan, ker je število ljudi preseglo vsa pričakovanja. Policija je 20 minut pred začetkom koncerta hotela izklopiti elektriko, vendar zaradi hude gneče tega ni mogla storiti. Do Houre je takrat prišel inšpektor in mu dejal naj pove občinstvu da koncerta ne bo. Houra je takrat inšpektorju samo odvrnil: “Recite im to vi!” 

Vir: Wikipedia.org

Crvena jabuka

Crvena jabuka, legendarni sarajevsko-zagrebški bend so mojstri ljubezenske lirike. Z večnimi hiti, kot so Nekako s proljeća, Zovu nas ulice, To mi radi, Ima nešto od srca do srca, Sviđa mi se ova stvar, so se zapisali v večnost. Fantje iz Sarajeva so se davnega leta 1985 odločili posneti svoj prvi album. Dražen Ričl (vokal, kitara), Aljoša Buha (bas), Dražen Žerić (klaviature), Darko Jelčić (bobni) in Zlatko Arslanagić (kitara), so že posneli prve skladbe, a imena skupine še kar niso izbrali vse dotlej, dokler ni nekdo v studio slučajno prinesel rdeče jabolko. Prvi veliki koncert Crvene jabuke je na žalost zasenčila tragedija, v kateri sta umrla pevec Dražen Ričl in basist Aljoša Buha. Preostali trije člani so leta 1987 posneli drugi album »Za sve ove godine«, ki so ga posvetili umrlima prijateljema. Jubilejno leto 2010, v katerem je Crvena jabuka praznovala 25 let delovanja, se je začelo z izdajo knjige o skupini, v kompletu s štirimi CD-ji, pod skupnim naslovom »Da nije ljubavi«. Skupina, ki še vedno navdušuje in polni dvorane, kadar jih ne obira epidemija covida. 

Vir: Wikipedia.org

Plavi orkestar

Saša Lošić je s prijatelji leta 1981 v Sarajevu ustanovil skupino Ševin orkestar, ki pa se je kmalu preimenovala v Plavi orkestar. Plavi orkestar je kljub kasnejši pop slavi v resnici nastal kot pop-punk bend. Skupaj z Zabranjenim pušenjem in Elvisom J. Kurtovićem so bili prvoborci gibanja New Primitives in že pred odhodom v vojsko znani na lokalni alternativni sceni. Že pri 21. letih jim je uspel veliki met s ploščo Soldatski bal, ki je izšla leta 1985 in jo prodali v natanko 500 tisoč izvodih. Na albumou so bili večni hiti Suada, Bolje biti pijan, Sudatski bal in Goodbye Teens. Histerija po izidu prvega albuma je ušla izpod nadzora.  Evforija se je razširila po vsej bivši Jugoslaviji. Bilo je kot v filmu,  dekleta so omedlevala, pošiljala pisma, koncertne dvorane so bile polne do zadnjega kotička. Štiri mesece po začetku kariere so že napolnili ljubljanski Tivoli. Kasneje so sledili še drugi uspešni albumi. Vojna ob razpadu bivše države je ločila člane. Lošić se je preselil v Ljubljano, kitarist Mladen Pavičić v Kanado, brata Ćeramida sta skupaj z branilci Sarajeva preživljala čas vojne v strelskih jarkih nad mestom. Po vojni je skupina uspela napraviti novo ploščo, Longplay (1998), ki je bila najbolje prodajana plošča skupine, leto zatem še Infinity. Saša Lošić je priznan tudi kot pisec filmske glasbe, med drugim za vse tri najbolj gledane slovenske filme: Outsider, Kajmak in marmelada in Petelinji zajtrk. Zagotovo ena najbolj uspešnih in najbolj priljubljenih skupin še dandanes. 

Vir: Wikipedia.org

Bijelo dugme

Goran Bregović in Željo Bebek sta najprej sodelovala v skupini Kodeks, a jo je Bebek zaradi nesoglasij zapustil. Zopet sta srečala v skupini Jutro, a dokončno postala slavna v Bijelo dugme, rokovski skupini iz Sarajeva, ki je močno zaznamovala jugoslovansko rokovsko sceno. Ustanovil jo je Goran Bregović leta 1974. Ime je dobila po uspešnici, ki so jo prepevali že prej v skupini Jutro. Svoj prvi uspešen nastop so imeli še istega leta na BOOM festivalu v Ljubljani. Kmalu je sledil album za naslovom Kad bi’ bio bijelo dugme, ki je postal uspešnica. Ta album je znan tudi po eni najbolj znanih naslovnic. Sarajevski umetnik Dragan S. Stefanović je  za njihovo prvo ploščo  pripravil sliko pomanjkljivo oblečenega dekleta, ki ima na mestu bradavice bel gumb (bijelo dugme). Kasneje je sledilo še več kot deset albumov. S karizmatičnim pevcem Željkom Bebekom je skupina doživela velik uspeh, svoj vrh pa leta 1979 z albumom Bitanga i princeza. Goran Bregović je bil glavni skladatelj pesmi, nekatere izmed popularnejših pa so napisali tudi drugi. Leta 1984 se je Željko Bebek odločil, da bo nadaljeval s samostojno kariero in na mesto glavnega vokalista je stopil Mladen Vojčič – Tifa, a je še istega leta skupino zapustil zaradi konfliktov. Nadomestil ga je Alen Islamović, ki je bil pred tem v skupini heavy metala Divlje jagode. Skupina se je razšla leta 1989. Bijelo dugme so se ponovno združili leta 2005 s tremi izjemno dobro obiskanimi koncerti v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu (več kot 250.000 obiskovalcev). Leta 2008 so začeli novo turnejo, 5. aprila 2008 .so nastopili tudi v Ljubljani. Bijelo dugme so nanizali številne velike uspešnice, kot so Ima neka tajna veza, Sanjao sam nočas da te nemam, Ne spavaj mala moja, Ružica si bila, Đurđevdan, Lipe cvatu, Doživjeti stotu, Hajdemo u planine, Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac, Napile se ulice, Svi marš na ples in druge. Zaslužki od prodanih plošč so skupini omogočili celo snemanje v Londonu in ZDA. Njihova glasba je bila zmes rocka in narodne glasbe, kar je verjetno tudi glavni razlog za izjemno popularnost. Naklade albumov in singlov v stotisočih izvodih, razprodani stadioni, nepozabne turneje, provokacije, zvezdniški škandali, burni razhodi in enako burna ponovna snidenja. Najbolj divja glasbena zgodovina.

Vir: Wikipedia.org