Včasih so najlepše stvari nepričakovane, turistično manj oblegane ali celo nepoznane, preproste, a hkrati noro lepe. Nekaj takih biserov smo za vas zbrali v prispevku.

NIN

Nin, najstarejše hrvaško kraljevo mesto, leži približno 15 km severozahodno od Zadra. Staro zgodovinsko mestno jedro je zgrajeno na otočku s premerom približno 500 metrov, ki je verjetno nastal na peščenih nanosih ob izlivu reke Jaruge v morje. S celino ga povezujeta dva kamnita mostova, zgrajena v 16. stoletju. Širše območje mesta stoji v laguni in je obdano z naravnimi peščenimi plažami. Hrvati Nin poznajo predvsem kot rojstno mesto hrvaške države, mesto, v katerem so prebivali hrvaški knezi, v katerem so kronali hrvaške kralje. Za katolike je mesto versko središče, od koder se je širil krščanski nauk, Nin pa je postal tudi sedež prve škofije. Kralj Tomislav (okronan leta 925) je kot uspešen vojskovodja razširil ozemlje hrvaške države. Takrat je bil Nin s svojimi solinami pomembno trgovsko središče, pa tudi vojaško pristanišče z mornarico, ki naj bi štela 15 tisoč mož. Ti so opravljali predvsem delo veslačev na majhnih čolnih, ki jim je hvalospev spisal tudi takratni bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet, ki je z njimi imel opraviti na morju. Condure Croatice, kot so čolne poimenovali, so arheologi našli pred obalo Nina. Sestavili so tudi repliko tega bojnega čolna, ki je Hrvaški dodelil pomembno mesto v svetovni zgodovini vojne mornarice. Repliko si lahko ogledate v kanalu pri spodnjem mestnem mostu. Če bi o čolnu radi izvedeli kaj več, obiščite Muzej ninskih starin. Nikakor ne smete spregledati cerkve sv. Križa, ki velja za najmanjšo katedralo na svetu. Bila je tudi svojevrstna astronomska opazovalnica in na dan poletnega solsticija v njej vsako leto prirejajo Festival svetlobe in sonca. Tu je še cerkev sv. Nikole, v kateri je bilo kronanih sedem hrvaških kraljev. Seveda pa je velika znamenitost tudi ninsko blato. Ugotovitve današnjih znanstvenikov so poznali že Rimljani, kar dokazujejo arheološke najdbe, ki pričajo o terapevtski uporabi ninskega blata v času, ko je na mestu današnjega Nina stala rimska Aenona – mesto z največjim templjem ob vzhodni obali Jadrana. Danes kljub stoletje starim priporočilom strokovnjakov dunajske medicinske fakultete, naj se tu zgradi zdravilišče, uradno medicinsko zdravljenje z blatom še vedno poteka le poleti, pa še to v zasilno urejenih prostorih na prostem.

SUBOTICA

Multietnična Subotica je drugo največje mesto na skrajnem severu Vojvodine. Znana je po prelepi secesijski arhitekturi, širokih trgih in izjemnem kulturno-zgodovinskem bogastvu, ki v povezavi z multikulturnim duhom in evropskim šarmom to mesto naredi dobesedno drugačno. V trenutku lahko očara še tako izkušenega popotnika. Znana je po svoji ležernosti, dobri hrani in kakovostnih vinih. Vsakodnevni mestni vrvež, festivali, številni dogodki in živopisno kulturno življenje še bolj krepijo že tako bogato kulturno dediščino. Mestna hiša, sinagoga, Rajhlova palača ter še mnogo podobnih objektov umeščajo Subotico med najznačilnejša secesijska mesta v Evropi. Forme, polne zaobljenih linij, valovitih potez ter neobičajnih barv, zaznamujejo obdobje secesije oziroma art nouveauja. V bližini Subotice so tudi letovišče ob jezeru Palić ter veliko primestnih naselij, ki se lahko pohvalijo s svojimi salaši, lovišči, kobilarnami, sadovnjaki in prostranimi polji Panonske nižine. Subotica je kulturno središče hrvaške in madžarske etnične manjšine v Vojvodini, oba jezika pa sta poleg srbskega tudi uradna jezika mesta.

PERAST

Perast je staro mesto v Kotorskem zalivu v Črni gori. Leži nekaj kilometrov severozahodno od Kotorja. Danes je Perast zaščiteno mesto muzej in kot celota predstavlja vrhunec baroka na obali Jadranskega morja. Nad mestom dominira 55-metrski zvonik cerkve sv. Nikole iz 17. stoletja, ki velja za najvišji zvonik jadranske obale. V mestecu so razporejene palače pomembnih vojakov, pomorskih trgovcev, kulturnikov in cerkvenih dostojanstvenikov. Najdragocenejša v sklopu naravnih in kulturnih vrednosti na območju Perasta sta otočka Sveti Đorde z benediktinskim samostanom iz 12. stoletja in Gospa od Škrpjela z izjemno lepo poslikano cerkvijo in pinakoteko. Gospa od Škrpjela je edini umetno zgrajen otok na Jadranu s površino 3.030 m² ‒ zgrajen je bil na skali (škrpjel), potem ko sta leta 1452 dva beneška mornarja iz Perasta tam našla podobo device Marije. Otoček Gospa od Škrpjela, v nekaterih virih tudi Gospa od Škrpijela, je nastal z nasipanjem v 15. stoletju. Prebivalci Perasta so na mestu, kjer danes stoji otoček, odlagali kamenje in tako umetno ustvarili otoček, nasipavanje pa je trajalo okoli 250 let. Na otočku so pozneje zgradili cerkev.

GJIROKASTËR

Slikovito mesto Gjirokastër v Albaniji imenujejo tudi mesto tisočerih stopnic in navdušuje z edinstveno arhitekturo. V celoti je pod zaščito Unesca. Mesto je treba spoznati na sprehodu po ulicah, bazarju in občudovati prekrasno arhitekturo trinadstropnih kamnitih hiš iz 19. stol. V središču mesta je spomenik Mehmedeu. Nad mestom dominira mogočna trdnjava – grad iz 6. stoletja, ki je dolga stoletja služil kot zapor, danes pa je tukaj vojaški muzej z zbirko starih topov in pušk. V njem se vsakih pet let dogaja Narodni folklorni festival. Na dvorišču gradu je na ogled tudi zrušeno ameriško vojaško letalo, mesto pa je znano še po tem, da se je tukaj rodil komunistični voditelj Enver Hodža. V njegovi rojstni hiši je danes etnografski muzej z značilnimi spalnicami, sobami za goste, jedilnico, nošami. Na zgradbi nikjer ne piše, da bi se tukaj rodil prav on, saj ga ljudje nimajo ravno v lepem spominu. Tu se je rodil tudi pisatelj Ismail Kadare.

BELOGRADCHIK

V severozahodni Bolgariji je mesto Belogradchik. Poznano je po izjemnih geoloških tvorbah in znameniti trdnjavi nad mestom. Skale Belogradchika tvorijo tri kilometre širok in 30 kilometrov dolg trak, kamnite formacije pa so visoke tudi do 200 metrov. Skale so sestavljene iz apnenca in konglomerata ter v sebi skrivajo tudi veliko jam, vključno z najbolj znano Magura. V njej so odkrili kosti prazgodovinskih vrst, kot so jamski medvedi ali jamska hijena, kakor tudi jamske slike iz 10.000 pr. n. št. Tu je tudi trdnjava, ki je bila prvotno zgrajena kot razgledna točka Rimljanov za nadzor cest. Danes je muzej na prostem. Najstarejši del trdnjave, citadel, stoji na vrhu hriba in je obdan z naravnimi pregradami kamenja. Skale in območje so čudoviti in izjemno fotogenični ter veliko presenečenje za številne popotnike, ki sem zaidejo povsem naključno.

NAFPLIO

Grčija niso le otoki, tu sta še celina in magični Peloponez. Peloponez je največji grški polotok, ki je po površini malo večji od Slovenije. Korintski prekop je leta 1893 polotok sicer spremenil v otok, ki pa ga s celinskim delom povezuje več mostov. Peloponez je dom zgodovinskih mestnih držav, oljk in olimpijskih iger. Po celem polotoku vas čakajo arheološki ostanki, prečudovite peščene plaže, kristalno čisto morje in skrite vasice v notranjosti. V primerjavi z drugimi grškimi destinacijami ni tako oblegan, niti poleti ne. Idealen kraj za začetek potovanja na Peloponezu je slikovito beneško mesto Nafplio (Navplij), ki je postavljeno ob strmi gori s trdnjavo Palamidi. Mesto je bilo pomembno pristanišče, ki so ga imele v posesti kraljeve družine v srednjem veku. Bilo je tudi prestolnica prve grške republike in Kraljevine Grčije od začetka grške revolucije leta 1821 do leta 1834. Velja za eno najlepših in najbolj romantičnih mest Peloponeza in Grčije sploh. Z marmornatimi tlakovci in balkončki deluje prav benečansko. 600 metrov od obale je še trdnjava Bourtzi, zaradi katere je mestece še bolj fotogenično.