Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. Na vsakem vrtu pridejo do izraza osebni okus in želje tistih, ki bodo v njem uživali in tam posedali. Vrtovi potrebujejo nego in pozornost, pri tem pa moramo upoštevati okolje in naravne značilnosti zemljišča, saj bomo vrt tako najlažje oblikovali. Ta nam mora biti v veselje in užitek. Predstavljamo vam nekaj priljubljenih okrasnih lepotic, ki jih najdemo na slovenskih vrtovih.

POTONIKA

V vrtno kulturo naših vrtov so stopile že davno in se ohranile vse do današnjih dni. So ene izmed najboljših in najstarejših okrasnih rastlin na svetu. Danes obstaja že ogromno število sort, nastajajo pa vedno nove. Razlikovati moramo med zelnatimi potonikami, tistimi, ki spadajo med trajnice, in lesnatimi, ki sodijo med grmovnice. Trajnice so priljubljene zaradi svojih lepih, bogatih cvetov in okrasnih listov. Sezona cvetenja traja od zgodnje pomladi do zgodnjega poletja. Potonike je lahko vzgajati, saj zahtevajo malo pozornosti. Zelo so odporne proti mrzlim zimam in plenilcem. Če jih sadimo, se priporoča sončna ali deloma sončna lega, saj jim to pomaga pri cvetenju. So trdožive, zato prenašajo večino tal, še najbolje uspevajo v rodovitnih tleh, ki zadržujejo vlago, zato jih ne zalivamo preveč. Pred sajenjem je treba dobro pripraviti zemljo. Vključuje naj veliko organskih snovi, ki jih lahko pridobimo s kompostom ali mulčem. Če so tla kisla, bo dodatek apna ključno pripomogel k bolj kakovostni zemlji. Vse botanične vrste potonik lahko množimo s semenom, a zavedati se je treba, da se, če rastejo blizu skupaj, rade med seboj križajo. Lahko jih množimo tudi z delitvijo, kot je običajno za sorte. Sorte namreč skoraj nikoli ne razvijejo semena. Če pa ga, potomci niso enaki staršem. A razmnoževanje z delitvijo je pri potonikah dokaj počasna metoda.

Potonike v družbi nageljčkov na vrhuncu poletja

HORTENZIJA

Hortenzijo so dobro poznale že naše babice in prababice. Če hortenzijo enkrat na leto ustrezno obrežemo, je to vse, kar potrebuje za lepo cvetenje. Pri nas so najpogostejše kmečke hortenzije z velikimi, mesnatimi listi in velikimi cvetovi v rožnati ali modri barvi. V bazičnih tleh bodo cvetovi rožnati, v bolj kislih pa se obarvajo modro. Obstajajo tudi posebne sorte, ki imajo drugače oblikovane cvetove, recimo pečasta hortenzija. Poznamo še hrastovolistno hortenzijo, pri kateri listi po obliki spominjajo na liste hrasta. Je edina hortenzija, ki se jeseni lepo obarva. Navadno cveti poleti v beli barvi. Na višku poletja so najlepše lataste hortenzije s podolgovatim snežno belim, repastim socvetjem, ki proti jeseni dobiva vijoličaste in rdečkaste odtenke. Prenesejo tudi dobršen odmerek sonca in jih lahko posadimo na bolj izpostavljene dele vrta kot kmečke hortenzije. Najbolj je proti mrazu in pozebi odporna grmasta hortenzija. Cvetovi so bele barve. Poznamo pa tudi plezavo hortenzijo, ki se vzpenja na drevo ali zid, in številne druge sorte. Kmečko hortenzijo z velikimi modrikastimi ali modrimi glavami obrezujemo na koncu zime, še pred pomladjo, in sicer tako, da režemo stran samo glave ali pa izrezujemo poganjke v celoti, nikoli pa ne krajšamo stebel na polovici. Ko jo sadimo, potrebuje rodovitna in vlažna, vendar dobro odcedna tla. Razmnožujemo jih s potaknjenci.

Kmečka hortenzija, lepotica vrtov po svetu, ki obarva cvetove glede na pH zemlje.

SIVKA

Obstaja velik vrst sivke ali lavande, ki izvirajo iz Sredozemlja, in še več sort ter poimenovanj, vsem pa je skupno, da imajo rade veliko sonca in toplote. Razširjena je po vsej Evropi, razen v najhladnejših predelih. Vse sorte sivke namreč niso enako odporne proti mrazu. Najbolje nizke temperature prenaša navadna sivka (Lavandula angustifolia), ki ni zahtevna, a vseeno hitro kaznuje napake. Izbiramo sorte, ki so odporne proti mrazu. Vse sivke potrebujejo sončno lego in odcedna tla nevtralne ali alkalne reakcije. Kisla tla za sivko niso primerna. Na začetku potrebuje dovolj organskih gnojil, da se hitro vrste in razraste. Pozneje pa so skromne in ne potrebujejo veliko hranil. Skromne so tudi pri vodi, razen če jih sadimo v največji vročini, moramo mlade rastline zalivati ob sajenju. Posamezni grmički rastejo od pet do 15 let. Trajanje in videz sta odvisna od vzdrževanja, ki ga ni veliko, a mora biti opravljeno pravočasno in pravilno. Zelo pomembno je varovanje pred plevelom. Dobro se obnese debelejša zastirka, a moramo za dobro prst poskrbeti z nežnimi organskimi materiali, kot so organski ostanki, plevel, zdrobljena slama in podobno. Plastične folije niso priporočljive, medtem ko sekanci, lubje ali žagovina hitro povzročijo zakisanost tal. Po prvem cvetju in vsako leto sproti odstranjujemo odcvetela stebla in predolge poganjke ter tako oblikujemo grmičke. Režemo jo spomladi, tik pred začetkom vegetacije. Če jo režemo nepravilno, bo grmiček pri tleh ogolel.

Zdelo se je, da bo sivka muha enodnevnica, a je vse bolj priljubljena.

JESENSKE ASTRE

Z nekaterimi jeseni cvetočimi trajnicami lahko na vrt vnesemo nekaj cvetenja še v jesenskem času. Pozno poleti in zgodaj jeseni cvetijo jesenske astre. Z njimi lahko lepo popestrimo jesensko podobo vrta. Zelo rade se same zasejejo, potomci pa niso enaki staršem in so brez lepotne vrednosti, zato jih pogosto obravnavamo kot vrtni plevel. Lahko pa preprečimo, da se same zasejejo tako, da vse nadzemne dele aster pri tleh požanjemo takoj po cvetenju. V osnovi vse delimo na visoke in nizke ter tudi tiste vmesne, srednje visoke astre. Cvetna stebla zrastejo od 15 centimetrov pa vse do 2,5 metra v višino. Njihova razrast je različna – nekatere se razraščajo grmasto, druge imajo piramidalno obliko razrasti, tretje se razraščajo spiralno – odvisno od vrste in sorte. Tudi cvetovi so različno veliki – nekateri cvetovi so majhni in merijo le en centimeter v premeru, drugi pa so lahko veliki in merijo do pet centimetrov v premeru. Nekateri cvetovi imajo v cvetu pet cvetnih lističev, drugi jih lahko imajo do 250. Najlepše uspevajo na polnem soncu in v nekoliko vlažni zemlji. So zelo racionalne rastline in ne potrebujejo veliko zalivanja. Tudi v senci uspejo, vendar tam poženejo višje in imajo manj cvetov. Pri vseh astrah podaljšujemo cvetenje, če redno odstranjujemo ovenele cvetove, pred zimo porežemo stebla malo nad tlemi, rastline pa pokrijemo z zastirko iz lubja ali komposta.

Astre v poznem poletnem soncu

VRTNE KRESNICE

Vrtne kresnice so zelo priljubljene poleti cvetoče trajnice, vendar so precej muhaste. Poznamo lepe sorte, ki so na vrtu trpežne in hvaležne, vendar moramo upoštevati njihovo potrebo po hranilih, vlažni in rahlo kisli zemlji. V vročem podnebju jim ustrezajo senčna in dovolj vlažna rastišča. V hladnejših predelih Slovenije ali na višjih nadmorskih višinah dobro uspevajo tudi na soncu, sploh če so redno zalivane, drugje pa na soncu zelo trpijo, kar pokažejo s sušenjem listja in cvetja. Sploh arendsijevi križanci, ki jih pri nas največ opazimo, so zelo občutljivi za sonce in sušo. Mnogo bolje pa sonce prenašajo novejše sorte kitajskih kresnic, a tudi te ne marajo suše. Cvetje je v vseh možnih barvah. V senci je najbolj učinkovita bela barva. Obstajajo različne višine, od le 30 centimetrov pa do več kot meter visoke. Rastejo lahko na stalnem mestu brez presajanja, vendar moramo redno skrbeti za dognojevanje z organskimi gnojili. Hvaležne so tudi za rahlo zastirko iz listja, zdrobljene slame ali podobnega. Vse kresnice potrebujejo vodo in hrano.

Čudovit nasad kresnic.

PERUNIKA

Perunika ali iris je priljubljena trajnica, ki jo gojimo zaradi lepih in barvitih cvetov. V naravi najdemo okoli 300 različnih vrst, ki so razširjene po zmernih predelih severne poloble. Že od davnih časov so poznane tudi njene zdravilne lastnosti. Perunike so zelnate trajnice pokončne rasti, ki imajo lahko različne podzemne dele, najpogosteje korenike ali čebulice. Značilen je posebno oblikovan cvet, iz katerega se razvijejo plodne glavice. Skupine se razlikujejo glede na različne podzemne dele. Poznamo bradate perunike, ki imajo podzemne korenike. Njihov cvet ima barvne dlačice, ki sestavljajo značilno bradico, cvetovi pa so zelo različno obarvani. Nebradate perunike imajo ravno tako podzemne korenike, cvet pa je brez ščetinaste bradice. Sem prištevamo japonske vodne perunike in lepo sibirsko peruniko. Ena najlepših visokih bradatih perunik Iris barbatum »Silverado« je v močni sončni svetlobi le bleda senca lepote, ki jo pokaže v večernem mraku. Takrat postane jasno, zakaj je dobila tako srebrno ime. Bradate perunike sadimo na sončne lege v bogata, odcedna tla. Ob sajenju tla pognojimo z organskim gnojilom. Na dve do tri leta jih razsadimo. Nebradate perunike sadimo na sonce ali v polsenco, lahko v vlažna ali bolj suha tla. V zamočvirjene predele sadimo vodno peruniko.

Modre bradate perunike v vsej svoji lepoti