ALI STE VEDELI … 

… da je ob slavnostnem odkritju Napoleonovega spomenika na Trgu francoske revolucije takratni francoski ambasador za Jugoslavijo kot darilo s seboj prinesel zlato palmovo vejo, ki jo je Plečnik pozneje s precejšnjim neodobravanjem namestil na eno od stranic spomenika, kjer jo lahko vidimo še danes?

… da sta bila nekoč na Ljubljanici, na mestu, kjer danes stoji vodna zapornica, dva otočka, ki sta se imenovala Gosja otoka?

… da so bila leta 2021 na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine Unesca vpisana izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika? Seznam obsega naslednje sestavne dele: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do zapornice) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

… da je pravi konstruktor Bloudkove velikanke Ivan Rožman, ki jo je tudi začel graditi? Dokončal in pozneje posodabljal jo je Stanko Bloudek.

… da velja bazilika na Ptujski Gori za najlepši slovenski gotski spomenik in eno najbolj priljubljenih romarskih svetišč? V mogočnem triladijskem prostoru, ki je nastal na prelomu 14. v 15. stoletje, lahko občudujete izjemne kipe in cerkveno opremo. Njegovo središče je glavni oltar z milostnim reliefom Marije Zavetnice s plaščem. Relief je nastal okoli leta 1410, na njem pa je upodobljenih 82 oseb. To je edinstven skupinski portret posameznikov, ki so živeli pred 600 leti.

… da sta rafinerijo sladkorja v Ljubljani leta 1828 postavila Rossman in Pelican, trgovca iz Trsta? Cukrarna ima za slovensko gospodarstvo in kulturno zgodovino izjemen pomen. Kot tovarno sladkorja jo danes večina splošne javnosti tudi pozna, čeprav prav to obdobje obsega le tri desetletja v njeni dolgi, pestri, skoraj 200-letni zgodovini. Prostore so najemala različna podjetja, med drugim je v njih nekaj časa delovala tobačna tovarna, v kateri je leta 1871 različne vrste cigar izdelovalo kar 1.059 žensk. 

… da je cerkev sv. Petra in Pavla v Kairu pravzaprav delo arhitekta slovenskega rodu Antona Laščaka? V Egiptu je bil arhitekturna zvezda, v Sloveniji komaj poznan. Gre za arhitekta, inženirja in pesnika, leta 1856 rojenega v Gorici, ki se ponaša z izjemnim opusom. Bolje so z njegovim likom in delom seznanjeni v Italiji, kjer ga imajo ‒ kot Antonia Lasciaca ‒ za svojega. Vendar je rodoslovna raziskava dokazala, da je bil sin slovenskih staršev, in tudi poročil se je s Slovenko. V botaničnem parku pri Gorici stoji njegova vila Rafut z razglednim stolpom, ki jo je leta 1909 zgradil v neoislamskem slogu, vendar žal že vrsto let propada.