Ko slišimo opozorila o otokih in obalnih predelih sveta, ki bodo izginili pod morsko gladino, se nekateri vprašajo, ali se to res dogaja ali je le mit. Kritiki pogosto trdijo, da so takšna svarila pretirana, toda znanost ponuja jasne odgovore. Satelitske meritve in obalne postaje po svetu kažejo, da se je morska gladina v zadnjem stoletju dvignila za približno 20 do 25 centimetrov, pri čemer se hitrost dviga v zadnjih desetletjih še povečuje. Glavni razlogi so taljenje ledenikov in ledenih pokrovov ter segrevanje oceanov, ki povzročajo širjenje vode. Po napovedih znanstvenikov se bo do leta 2100 morje dvignilo še za 30 do 100 centimetrov, kar bo imelo dramatične posledice za obalne regije in otoške države. Dvig morja torej ni mit, temveč eden najbolj oprijemljivih dokazov podnebnih sprememb, ki že danes spreminja zemljevid sveta. Nekatere države so se nevarnosti dviga morske gladine začele zavedati že zelo zgodaj, saj posledice občutijo neposredno. Poiskali smo nekaj najbolj ogroženih območij, čeprav je takih po svetu mnogo več, med njimi so tudi mesta na slovenski obali.

Tuvalu

Država, ki jo vsako leto obišče le peščica turistov, je znana po turkiznem morju in peščenih plažah. Ta 25 kvadratnih kilometrov velika otoška država v Oceaniji je od Fidžija oddaljena okoli tisoč kilometrov, od Avstralije pa štiri tisoč kilometrov. Sestavljena je iz devetih koralnih atolov. Leta 2023 so z Avstralijo podpisali zgodovinsko pogodbo, ki prebivalcem omogoča, da se postopno preselijo v Avstralijo, če postanejo razmere na otokih nevzdržne. Vsako leto je na voljo 280 posebnih vizumov, ki prebivalcem otoka zagotavljajo stalno bivanje, delo, šolanje in dostop do zdravstvenih storitev. Že v prvem krogu se je prijavila skoraj tretjina prebivalstva. Tudi z Novo Zelandijo že od leta 2001 obstaja program, ki vsako leto 75 državljanom omogoča dovoljenje za delo in bivanje. Študija iz leta 2023 je pokazala, da je bila morska gladina okoli Tuvaluja takrat 15 centimetrov višja kot pred 30 leti. Če se bo trend nadaljeval, bo do leta 2050 velik del države, vključno z njeno ključno infrastrukturo, ob plimi pod gladino morja.

Kiribati

Kiribati, otoška država v Tihem oceanu, velja za eno najbolj ogroženih območij na svetu zaradi dviga morske gladine. Obsega 33 nizkih koralnih otokov, vendar nobeden od njih ne sega več kot nekaj metrov nad morjem. Prebivalci so izjemno ranljivi za poplave, erozijo in vdor slane vode, ki uničuje pitno vodo in kmetijska zemljišča. Ker se nevarnost povečuje, je leta 2014 takratni predsednik Anote Tong sprejel zgodovinsko odločitev: od metodistične cerkve na Fidžiju je kupil 20 kvadratnih kilometrov zemljišča na otoku Vanua Levu. Uradno je bil nakup utemeljen kot zagotovilo za kmetijsko pridelavo in prehransko varnost, toda jasno je bilo, da si Kiribati kupuje rezervno domovino, kamor bi se prebivalci lahko preselili, če bi njihovi otoki postali neprimerni za življenje. Do danes se prebivalci tja niso množično preselili, vendar nakup ostaja simbolno opozorilo glede prihodnosti, ki lahko doleti otoške države. To je prvi primer v zgodovini, ko je država zaradi podnebnih sprememb kupila zemljišče na ozemlju druge države, da bi zagotovila preživetje svojega naroda.

Java

Severno obalo indonezijskega otoka Java postopoma zaliva morje. Severna obala Jave se pogreza, morska gladina pa se dviga. Kar 40 odstotkov Džakarte, mesta z več kot 10 milijoni prebivalcev, leži pod morsko gladino. Morska gladina po svetu se vsako leto dvigne povprečno za približno 3,5 milimetra, tamkajšnja tla pa se pogreznejo za kar 10 centimetrov. Regija Demak vsako leto izgubi več kot 400 hektarov, približno pol odstotka ozemlja. V zadnjih desetletjih je Džakarta doživela hude poplave, ki jih dodatno pospešuje dvig morske gladine. Vlada in lokalne oblasti so se začele zavedati te težave in izvajajo nekatere ukrepe: gradnjo nasipov, kanalskih sistemov, premikanje pomembnih objektov in načrtovanje nove prestolnice bolj v notranjosti otoka, da bi zmanjšali pritisk na obalna mesta. Kljub temu je težava še vedno zelo resna, saj so številna obalna območja preobremenjena in ranljiva.

Benetke

Benetke se že dolgo spopadajo s tveganjem poplav, a zaradi napovedanega dviga morske gladine se njihova ranljivost še povečuje. Italijanski inštitut za geofiziko in vulkanologijo je s pomočjo podnebnih projekcij za obdobja 2050, 2100 in 2150 ocenil, da bi lahko prihodnji dvig vode presegel zmogljivosti sistema zapornic MOSE, ki mesto trenutno varuje pred poplavami. Dvig morske gladine je posledica kombinacije naravnih procesov in človekovih posegov, vključno s postopnim zniževanjem nivoja tal, kar dodatno pospešuje naraščanje vode. Benetke pred poplavami trenutno ščiti sistem MOSE, ki ga sestavlja 78 pregrad. Na italijanskem institutu za geofiziko in vulkanologijo (INGV) pa opozarjajo, da trenutni sistem ne bi vzdržal napovedanega dviga morske gladine. Raziskava je še pokazala, da bi lahko zaradi pospešenega dviga morske gladine do leta 2150 poplavilo od 139 do 226 kvadratnih kilometrov površine.

Hamburg

Hamburg je ogrožen zaradi dviga morske gladine, čeprav leži več kot 100 kilometrov od odprtega morja. Mesto ob reki Labi je leta 1962 doživelo katastrofalno poplavo, ko je severno morje povzročilo dvig reke Elbe za več kot pet metrov, kar je prizadelo približno eno petino mestnega območja. V zadnjih letih so se poplave ponovile, na primer leta 2017, ko je nevihta Sabine povzročila dvig Elbe za 2,76 metra in poplave na znamenitem ribjem trgu. Dvig morske gladine Hamburgu s trenutno strategijo ne bo povzročal prevelikih preglavic, saj s sodobnimi arhitekturnimi rešitvami kažejo, kako se boriti proti neizogibnemu. Združili so inovativne kombinacije sodobnih ter tradicionalnih gradbenih tehnik ter ustvarili HafenCity, mesto na skoraj 1,6 milijona kvadratnih metrov velikem (delno) umetnem otoku na reki Labi, ki je takoj pridobilo naziv najbolj edinstvenega ter inovativnega sistema za zaščito pred dvigom morske gladine ter pred poplavami. Ceste in javni prostori so postavljeni na umetnih terasah, visoko nad običajno plimno linijo, stavbe ob obali pa so zaščitene z vodoodpornimi materiali.

New Orleans

New Orleans, mesto v zvezni državi Louisiana, leži skoraj v celoti pod morsko gladino ali tik nad njo, ob delti reke Mississippi, ki se izliva v Mehiški zaliv. Zaradi te nizke nadmorske višine je mesto zelo ranljivo za poplave. Poplave v New Orleansu so posledica več dejavnikov. Zaradi podnebnih sprememb se gladina zaliva in obalnih voda dviga. Ta dvig povečuje tveganje za poplave ob nevihtah in visokih plimah. Deli mesta se počasi posedajo, kar še dodatno znižuje nivo mesta glede na morsko gladino. Zlasti močni tropski cikloni, kot je bil hurikan Katrina (2005), povzročijo katastrofalne poplave. Nevihtni valovi in močan veter dvignejo morsko gladino nad nasipe in zaščitne strukture. Dvig morske gladine je resen dolgoročni dejavnik tveganja, ki ga mesto spremlja in za katerega načrtuje zaščitne ukrepe, kot so izboljšani nasipi, črpalke in sistemi za odvodnjavanje.