Mlado, simpatično dekle iz majhne vasice v osrčju Brkinov je že od otroštva sanjarilo o svetu onkraj domačih krajev. V družini niso nikoli potovali daleč – največkrat so si privoščili teden dni dopusta ali nakupovanje in izlet čez mejo. Svet zunaj teh mej je bil za Andrejo dolgo le sanjarjenje. A radovednost in notranja potreba po raziskovanju sveta sta bili močnejši od vseh omejitev. Ko je končala šolo, študij in se zaposlila, je prišel tudi čas za uresničevanje sanj. Ker takrat ni bilo nikogar, ki bi šel z njo, je začela potovati sama. In prav v tem je njena posebnost. Dandanes sicer ni več redko, da dekleta in ženske potujejo same, a zaradi poguma, radovednosti in strasti, s katero se odpravi na vsak nov konec sveta, je Andreja Počkaj izjemna in navdihujoča sogovornica, ki se sicer preživlja z digitalnim marketingom.

Iz Brkinov prek Ljubljane v svet

Andrejina pot v svet se je začela po osnovni šoli, ko je odpotovala v dijaški dom v Ljubljano. Za tako mlado dekle je bila to velika sprememba, a prav ta izkušnja jo je oblikovala. Spoznala je, kaj pomeni biti samostojna, skrbeti zase in sprejemati odločitve, ne da bi imela ob sebi družino ali prijatelje iz otroštva. Prav ta zgodnja samostojnost je bila temelj njenega poguma, ki jo danes vodi na popotovanjih po svetu. Ko se je odločila, da bo odšla sama raziskovat svet, ji ta notranja moč ni več dopuščala dvoma – vedela je, da zmore, in pogumno stopila na pot, ki jo je vodila skozi številne države in nepozabne izkušnje. Skozi leta je prepotovala velik del sveta, spoznala različne kulture, odkrivala skrite kotičke mest in narave ter se poglabljala v lokalne običaje. Oktobra lani je obiskala 67. državo na svojem seznamu. »Številke sicer nikoli niso bile moj glavni motiv, ampak so lep opomnik, koliko sveta sem že imela priložnost videti in doživeti,« nam je zaupala Andreja. V rodne Brkine se vedno rada vrača, a obožuje tudi Ljubljano, kjer živi. Ljuba so ji velika mesta, kjer je vse blizu in na voljo. Od velemest ji je najbolj pri srcu New York.

Andreja Počkaj je odraščala v osrčju Brkinov, v vasi Ostrožno Brdo in že v otroštvu si je želela potovati. Danes pravi, da se je njena pot v svet začela po osnovni šoli, ko je odpotovala v dijaški dom v Ljubljano.

Solo potovanje

Solo potovanja so bila še pred kratkim nekaj nenavadnega, pogosto celo razumljena kot znak osamljenosti ali pomanjkanja družbe. Danes je slika povsem drugačna. Samostojno odkrivanje sveta je postalo zavestna odločitev, način potovanja in življenjski slog. Mednarodne turistične raziskave kažejo, da solo popotniki danes opravijo skoraj petino vseh svetovnih turističnih rezervacij, njihovo število pa v zadnjih letih hitro narašča. Zanimivi sta predvsem dve značilnosti: starost in spol. Povprečen solo popotnik je star okoli 47 let, velika večina – kar več kot štiri petine – pa so ženske. Pri njih gre pogosto za kombinacijo samozavesti, notranje zrelosti in želje po neodvisnosti. Številne povedo, da so same s seboj bolj pristne in prisotne v trenutku, da lažje sledijo lastnemu ritmu in se hitreje prilagodijo nepredvidljivim situacijam. Solo potovanj se lotevajo tudi poročene ženske. Vsako leto se Andreja sama odpravi na nekaj potovanj. Pri tem ji pride prav, da verjame vase in zaupa svoji intuiciji. Verjame, da bo kos vsaki težavi, ki se ji lahko pripeti na potovanjih. S kilometrino in izkušnjami ji je naraščala tudi samozavest. Na prvo solo potovanje je šla, ko je bila stara 28 let, prej ni zbrala poguma. Šla je v København in preživela. Vse ostalo je zgodovina. Sprva se je na pot sama odpravljala predvsem zato, ker ni imela sopotnika, a z vsako novo izkušnjo je vse bolj spoznavala, da ji samostojno potovanje ustreza. Sčasoma ji je postalo celo težko deliti ta prostor z drugimi, saj ima na poti svoj ritem, svoj tempo in način doživljanja sveta. Čeprav solo potovanja pogosto povezujemo s svobodo, prinašajo tudi zelo konkretne izzive – predvsem finančne. Potovanje v dvoje je še vedno občutno ugodnejše, saj je večina turistične ponudbe zasnovana za pare ali skupine. Andreja je na začetku precej pozornosti namenjala pametni porabi denarja, ampak z leti je postala tudi finančno bolj neodvisna in si lahko privošči več. Zadnjih nekaj let poskuša uživati v finančnem okviru, ki si ga začrta že pred potovanjem. Če presodi, da je neko potovanje predrago, ne sili v to, zato tudi še ni obiskala nekaterih destinacij, ki so že dolgo na njenem seznamu, kot je Galapagos. Druga slabša stran solo potovanja je še skrb v primeru, da se na poti kaj zgodi. Pomembni so prilagodljivost, pogum, psihična stabilnost in odprtost.

Andreja je Španijo obiskala že štirikrat. Pred letom dni je obiskala glavno mesto Madrid, ki jo je povsem očaral. Na fotografiji je Plaza Mayor – čudovit renesančni trg, postavljen v zgodnjih letih 17. stoletja, obdan s historičnimi trinadstropnimi stanovanjskimi zgradbami. Glavni madridski trg v svojih tlakovcih skriva stoletja zgodovine, saj je bil prizorišče tako kronanj kot bikoborb in obglavljenj.

Svet je lep

Andrejo smo povprašali, kje se je počutila najbolje, kje je pustila košček svojega srca. »Najbolje sem se počutila v državah srednje Afrike – predlanskim sem bila v Ugandi in Ruandi, lani v Zambiji, Zimbabveju in Bocvani, pred leti pa v Tanzaniji. Verjetno se številnim zdi to nenavadno, ker Afrika velja za nevarno. Ampak jaz sem v Afriki doživela največjo svobodo, ki sem jo lahko sploh kdaj doživela. Ljudje so tako gostoljubni, tako prijazni,« je iskrena Andreja. Najbolj živi in nepozabni so spomini na safarije – tisti v džungli med gorilami ima še poseben pomen v Andrejinem življenju. Tja se je odpravila po smrti očeta, na katerega je bila zelo navezana. V njenem otroštvu imajo posebno mesto trenutki, ko sta z očetom skupaj gledala dokumentarce o živalih, zato je potovanje posvetila njemu. Lani je videla Viktorijine slapove, ki so res nekaj posebnega. V Zimbabveju je pet dni spala v šotoru sredi narodnega parka, proti večeru so na obisk prišli sloni, cel dan so se okrog sprehajale različne antilope, žirafe, levi. Res krasni trenutki, ki se jih Andreja rada spominja. Vseeno je Afrika tako drugačna in tako neraziskana, včasih tudi nevarna. Čeprav je Andreja izkušena popotnica, na Afriko gleda z velikim spoštovanjem.

Sprva se je Andreja na pot odpravljala sama predvsem zato, ker ni imela sopotnika, a z vsako novo izkušnjo je vse bolj spoznavala, da ji samostojno potovanje ustreza. Njene namige in nasvete za potovanje najdete na Instagramovem profilu @andreja,pockaj, ustvarja pa tudi popotniški podkast Ta nori svet.

Privlačnost Španije

Tokratna številka naših tematskih križank je posvečena Španiji, ki je tudi med Slovenci izjemno priljubljena turistična destinacija v vseh letnih časih. Španija je zelo visoko na Andrejinem seznamu najljubših držav. Tja se rada vrača, ker je vedno še kaj novega za odkriti. Tako je raznolika, da je že skoraj vsaka regija svoja država. Nazadnje jo je obiskala lani pozimi, ko jo je povsem navdušil Madrid. Ni pričakovala, da je mesto tako srčno, odprto in polno življenja. Z lahkoto si predstavlja, kako bi bilo živeti v Španiji. Ne le zaradi toplega vremena, ampak predvsem zaradi ljudi, njihove topline, odprtosti in sproščenosti, ki so blizu Andrejinemu temperamentu. Španijo zelo priporoča vsem, ki si želijo potovati solo. Andreja jo je sama obiskala štirikrat. Španija ima zelo dobro urejeno infrastrukturo, tako da lahko potuješ z vlakom kamorkoli in prideš tja v razmeroma kratkem času. Tudi lokalni promet znotraj mest je vrhunsko urejen. Na splošno je to zelo varna država, seveda pa je treba biti previden in paziti na žeparje, a na to je treba biti pozoren kjerkoli, tudi v domovini. Ko jo povprašamo o regiji, ki jo je najbolj navdušila, omeni Andaluzijo. Tam je bila 14 dni, a pravi, da ji to ni bilo dovolj, čeprav ima vedno natrpane dneve in se res trudi videti in doživeti čim več. Meni, da bi tam lahko ostala vsaj pol leta. Navdušilo jo je, da se dan za prebivalce začne šele okoli 10. ure in da ga podaljšajo v pozno v noč. Takšen je tudi Andrejin idealen bioritem. Andaluzijci uživajo v druženju, v dobri hrani in pijači. Življenje zajemajo z veliko žlico. Andreja težko izbere samo en kraj, ker Andaluzija ponuja tako razkošje, da bi jo priporočala v celoti. Vseeno ji je najbolj v spominu ostala magična Alhambra, ki jo je želela obiskati že od najstniških let. Alhambra je edinstvena palača, ki krasi špansko mesto Granado. Predstavlja košček Arabije oziroma Perzije na jugu Evrope. Citadela oziroma trdnjava svojo izjemno lepoto dolguje muslimanskim Mavrom, ki so Španiji vladali več stoletij. Priporoča tudi Cordobo, Rondo, Malago pa seveda Sevillo. To so verjetno najbolj znani kraji. Čeprav so turistično zelo oblegani, preprosto ne moreš mimo njih. Španija je z razlogom ena najbolj obiskanih držav na svetu. Prava mešanica podnebja, temperamenta, zgodovine, izjemne kulinarike in naravnih lepot.

Obisk Alhambre ni edina stvar, ki bi vas morala zanimati v Granadi. Na griču, ki leži nasproti Alhambre, je Albayzin, srednjeveška soseska z apnom pobeljenih hiš, ki spominjajo na ulice severnoafriških mest.

Slovenija, naša dežela

Andrejo smo povprašali, kako visoko na seznamu je v njenem srcu zapisana Slovenija. Slovenija je dom in bo vedno v srcu na prvem mestu. Andreja meni, da je kakovost življenja, ki ga živimo tukaj, zelo visoka. Čeprav se spoprijemamo s številnimi izzivi, smo lahko zadovoljni s tem, kako živimo. Slovenija je tudi turistično izjemno privlačna država, a na nekaterih področjih smo precej slabi in zaostajamo za primerljivimi državami. Andreja omeni izkušnjo, ki jo je doživela lani poleti, ko se je namensko odločila, da bo pot z letališča na Brniku proti Ljubljani opravila kot običajna turistka – z javnim potniškim prometom. In ravno ta se ji zdi slab. Na področju javnega prevoza imamo težave. Javno znano je, da je to najslabše ocenjeno merilo v indeksu turistične razvitosti. Tudi po tem indeksu Slovenija izgublja konkurenčnost. Andreja pogreša več ponudbe kakovostne ulične hrane, zlasti zdrave prehrane.

O obisku magične Alhambre je Andreja sanjala že od najstniških let. Alhambra v osrčju Andaluzije je verjetno najlepša palača v Evropi, pod visokimi gorami Sierra Nevade. Rdečo palačo muslimanskih zavojevalcev Iberskega polotoka so začeli graditi v desetem stoletju.

Množični turizem in želje za prihodnost

Množični turizem je v zadnjih desetletjih postal eden največjih izzivov priljubljenih destinacij. V mestih, kot so Barcelona, Sevilla ali Benetke, se posledice kažejo v rasti cen najemnin, izrivanju domačinov iz mestnih središč ter izgubi lokalne identitete. Turistični analitiki poudarjajo, da težava ni turizem sam po sebi, temveč njegova neuravnotežena porazdelitev – sezonska in prostorska. Tudi Andreja kot izkušena popotnica se strinja, da bi bila na nekaterih območjih potrebna regulacija. Na destinacijah, ki jih je obiskala, je že doživela omejevanje obiskovalcev. Verjamem, da je to smer, v katero bo moral iti turizem, če želimo zaščititi naravo in lokalne skupnosti. Andreji ciljev in želja ne zmanjka – svet je prevelik, preveč raznolik in preveč zanimiv, da bi se ustavila. Z nasmehom doda, da bi bila vesela tudi, če bi nekega dne postala prva Slovenka, ki je obiskala vse države sveta. A ne glede na število žigov v potnem listu je Andrejina zgodba predvsem zgodba o pogumu, radovednosti in zaupanju vase. Dokazuje, da za potovanja niso vedno potrebni popolni pogoji, temveč predvsem odločitev, da greš. Vsak, ki si upa stopiti iz cone udobja, si lahko ustvari svoj lastni zemljevid sveta.

Nepozabna Sevilla velja za rojstno mesto flamenka. Plaza de España je ena najbolj legendarnih znamenitosti v Sevilli z izjemno arhitekturno in kulturno bogastvo mesta. Zgradba je izdelana iz opeke, keramike in mavca ter je okrašena s pisanimi ploščicami, ki vsebujejo zgodovinske prizore, mestne grbe in okrasne motive.