Nič ni lepšega od pobega v naravo, pa tudi če samo za en dan. Odkrivanje čudovitih in skritih kotičkov naše prelepe dežele vam bo zagotovo polepšalo proste dni. Za enodnevne izlete ali izlete ob koncu tedna potrebujete nekaj dobre volje in zagotavljamo vam, da boste domov prišli polni lepih vtisov in zavedanja, v kako lepi državi živimo. Za vas smo pripravili predloge za enodnevni ali vikend izlet v manj poznane kraje Slovenije. Ker pa so ob naši južni meji, smo se ozrli tudi takoj čez mejo. Lahko obiščete le eno ali dve znamenitosti, lahko pa čas ustavite za nekaj dni in si ogledate vse, saj so preprosto dih jemajoče.

Muzej na prostem Rogatec

Z leti in ogromno truda je muzej v Rogatcu prerasel v največji slovenski muzej na prostem. Leta 1997 je bil celo nominiran za evropski muzej leta. Ta del Slovenije je velikokrat po krivici malo spregledan, a nikakor vam ne bo žal, če zavijete z ustaljenih poti v manj znane kotičke Slovenije. Rogatec premore kar dva mejna prehoda z našo južno sosedo, to sta Dobovec in Rogatec. V okolici Rogatca so urejene obsoteljske kolesarske in sprehajalne poti, glavne atrakcije pa so dvorec Strmol, muzej na prostem in Donačka gora. Ob prihodu na parkirišče pred muzejem boste zagledali s slamo krite hiše, kozolce toplarje, delujoč vodnjak in tudi trgovino z mešanim blagom, skupaj z obveznim zvončkom za odpiranje vhodnih vrat. V muzeju se trudijo ohraniti stavbarstvo subpanonskega tipa, značilno za obsoteljsko regijo od 19. do sredine 20. stoletja. Ta muzej je res paša za oči in dušo, saj se, vsaj za dobro uro, kolikor ogled traja, lahko vživite v življenje, kot so ga v teh krajih ob Sotli poznali pred stoletjem. Obiskovalci se lahko sprehodite med objekti muzeja, zeliščnimi vrtovi in tako spoznavate ter raziskujete kulturno dediščino naših prednikov, lahko pa le posedite v mirnem, zelenem, cvetočem okolju. Organizirajo tudi doživljajske delavnice.

Največji muzej na prostem v Sloveniji očara s stavbami subpanonskega tipa, značilnimi za obsoteljsko regijo od 19. do sredine 20. stoletja.

Po ogledu muzeja si lahko ogledate tudi dvorec Strmol. Zgrajen je bil pod močnim vplivom baročne arhitekture, okrašene s štukaturami, freskami in privlačno poslikavo fasad, ki ta biser uvrščajo med najpomembnejše fevdalne objekte na Slovenskem. V zadnjem času dvorec poleg za protokolarne obiske uporabljajo tudi za izpeljavo kulturnih dogodkov, predvsem slikarskih razstav, koncertov ter izredno priljubljenih gledaliških prizorov iz življenja v času baroka. Očaral vas bo tudi Rogatec, ki je pravzaprav trg, ponaša pa se s 700-letno zgodovino.

Dvorcu Rogatec vračajo življenjski utrip zgodbe iz preteklosti v novi preobleki, tematska vodstva, gledališki prizori iz življenja v času baroka, delavnice v Rokodelskem centru Rogatec in slikovite razstave.

Donačka gora

Sedem kilometrov iz Rogatca je Donačka gora, eden zadnjih vrhov Karavank. Nanjo je bila pred več kot 150 leti nadelana prva slovenska planinska pot skozi bukov pragozd, ki spomladi prav omamno diši. Domačini ji pravijo tudi Rogatica, njeno staro ime pa je Rogaška gora. Današnje ime ji je dala cerkev svetega Donata, zgrajena na njenih južnih pobočjih. Štajerci ji zaradi oblike pogosto pravijo štajerski Triglav. Do vrha vodi več dobro markiranih poti. Začnete jih lahko v naslednjih izhodiščih: iz Žetal po poti Jožeta Žetalskega, ki velja za težko in strmo pot, od cerkve svetega Donata ter od Rudijevega doma. Mi smo izbrali slednjo.

Asfaltna pot vas pelje vse do Rudijevega doma na višini 589 metrov, kjer vas pričaka široko parkirišče. Pri Rudijevem domu greste naprej po makadamski cesti, po približno 100 metrih pridete do razpotja, kjer zavijete desno na gozdno pešpot, ki se zložno vzpenja vse do zahodnega vrha Donačke gore. Na vrhu 883 metrov visoke Donačke gore stoji mogočen križ, ki je bil znova zgrajen pred 30 leti. Razgled z vrha ob lepem vremenu je enkraten. Če pogledamo z vzhodnega vrha, se nam razprostira pogled na Ptujsko, Dravsko polje in Slovenske gorice, prav posebni pa so bližnji haloški hribčki, ki so prepleteni z vinogradi. Poseben čar dajejo cerkve romarskih hribov (Ptujska gora, Janški vrh, Sv. Mohor) in mogočni gradovi ter dvorci. Z njenega zahodnega vrha do sosednjega hriba oziroma Boča je pet ur hoje. Na južni strani se dvigajo hribi na Kozjanskem, ki se zaključujejo z vrhovi Posavskega hribovja (Bohor). Donačka gora je zelo zanimiva, saj so na njej zaradi stičišča alpskega in panonskega sveta značilni nenavadna pestrost rastlinstva ter rastišča redkih rastlin. Zaradi ugodnih zračnih tokov ob strmih pobočjih gore je zahodno sedlo pod vrhom postalo priljubljeno vzletišče in vadbeni poligon za številne jadralne padalce in športne klube. Če boste na Donački gori, vsekakor ne pozabite tudi na 27 hektarov velik naravni rezervat, ki je od leta 1965 zavarovan kot pragozd. Naj kot zanimivost omenimo, da v Sloveniji obstajajo le trije bukovi gozdovi s pragozdnim značajem.

Mogočni križ stoji na najvišjem vrhu Donačke gore. Prvotni križ je bil postavljen leta 1934, leta 1952 je bil porušen. Po osamosvojitvi so ga leta 1992 spet postavili.

Klopca na vrhu Donačke gore, od koder je prekrasen razgled.

Boč in velikonočnice

Če se boste v te kraje odpravljali spomladi, potem je nujen postanek tudi na Boču, ki je sosednji vrh Donačke gore. Pomladno vreme začne na plan privabljati žametna stebelca in čudovito vijoličasto cvetje velikonočnic. Na Kozjanskem sta za ogled velikonočnic na voljo dve rastišči, in sicer Krajinski park Boč ter Ponikva pri Šentjurju, kjer so velikonočnice letos zacvetele že v prvih dneh marca. Prvič jih je na Boču omenil leta 1928 graški pravnik in amaterski botanik H. Schaeftlein. Na Boču se velikonočnica najpogosteje pojavlja z enim do tremi cvetovi. Rastišče pod vrhom Boča je na manjši planoti, na kateri sta tudi planinski dom in cerkev svetega Miklavža. Če niste ravno pohodniška duša, se je do nahajališča mogoče pripeljati tudi z avtom.

Velikonočnica je zaščitena rastlina, ki v vsej južni Evropi uspeva le v Sloveniji. Trganje cvetov zaščitene rastline ali celo izkopavanje velikonočnic je kaznivo.

Velikonočnice lahko sicer cvetijo februarja, marca ali aprila, odvisno od vremenskih razmer, zato ne upravičijo vedno svojega imena. Velikonočnica je zaščitena rastlina, ki po vsej južni Evropi uspeva le v Sloveniji. Zato ni odveč vnovično opozorilo, da je trganje cvetov zaščitene rastline ali celo izkopavanje velikonočnic kaznivo. Velikonočnica (latinsko Pulsatilla grandis) je vijoličasta lepotica, obdana z nežnim puhom, ki je ime dobila po krščanskem prazniku. Pojavi se vselej, ko skopni sneg in prvi sončni žarki dodobra ogrejejo apnenčasta tla, porasla s travo, ki ne dovoljuje strojne obdelave, kaj šele gnojenja. Na prvi pogled je morda precej podobna drugim predstavnikom iz rodu kosmatincev, zato jo številni zamenjujejo z navadnim ali gorskim kosmatincem. A ločevanje je povsem preprosto. Velikonočnica je edini kosmatinec, ki ima pokončen modrovijoličast cvet, drugi imajo povešenega oziroma kimastega.

Če se boste odpravili naprej preš, na 987 metrov visok Boč, vas na vrhu čaka 20 metrov visok razgledni stolp, s katerega se razprostira lep razgled po večjem delu vzhodne Slovenije. Vrh je zaradi lahkega dostopa, čudovitega razgleda in vmesne koče z igrali več kot odlična točka tudi za otroke. Lahko pa samo preprosto uživate na planoti okrog Planinskega doma na Boču, kjer je velik vrt in vam postrežejo zelo okusen boški lonec in druge dobrote. V bližini sta Informacijsko središče Krajinskega parka Boč in manjša Cerkev svetega Miklavža, ki se omenja že leta 1545. Občasno so v cerkvi maše, ključe za ogled notranjosti hranijo v Planinskem domu Boč.

Rogaška Slatina

V neposredni bližini opisanih krajev je še Rogaška Slatina. Mesto je svetovno znano predvsem kot zdraviliško središče z izviri mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi in veliko vsebnostjo magnezija, po katerih je dobilo tudi ime. Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k prepoznavnosti pa je v 17. stoletju občutno pripomogel hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Izjemni parki, arhitektura in zgodovina bi potrebovali poseben oddih. Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg Zdravilišča Rogaška in term, ki so v veliki meri usmerjeni na vzhodne trge (Rusija), je znan tudi po steklarski industriji Steklarna Rogaška. Zdravilne učinke vode so že pred prvimi pisnimi omembami leta 1572 poznali številni domačini pa tudi romarji, ki so glas o čudežni zdravilni moči vode širili po vsej deželi Štajerski in drugje. Mineralna voda Donat Mg namreč ima v samo enem litru več kot tisoč miligramov magnezija, kar jo uvršča v svetovni vrh tovrstnih voda. Čudežno moč rogaške mineralne vode so alkimisti analizirali že leta 1572, še danes pa je predmet zanimanja, saj vsebuje tudi vrsto drugih snovi, s katerimi telo deluje bolje.

Izjemna urbanistična zasnova zdraviliškega kompleksa v Rogaški Slatini, ki je bila zasnovana že v prvi polovici 19. stoletja, zajema široko klasicistično parkovno os, obzidano s palačami in templjem. Sprehod po mestu je zaradi starih stavb iz časa 19. stoletja in urbanistične zasnove prav prijeten in poseben. Veliko je parkovnih površin, ki jih dopolnjujejo lepo urejene cvetlične grede, prav poseben pa je obisk nekaterih znamenitosti. V nadaljevanju so za obisk zanimivi in skoraj obvezni tudi nekateri stari vrelci. Znamenita zdraviliška kapela je bila zgrajena leta 1804 in je posvečena sveti Ani, zaščitnici zdravilišča. Med umetnostnimi spomeniki Rogaške Slatine je najreprezentativnejša in tudi najbolj znana stavba v klasicističnem slogu Grand hotel Rogaška (Zdraviliški dom). Prvi zdraviliški dom so zgradili leta 1813. Nadvse znamenita je osrednja zdraviliška dvorana oz. Kristalna dvorana Grand hotela Rogaška, ki je prizorišče številnih plesnih in koncertnih prireditev. Dvorana je čudovita, na stenah dvorane pa so štiri odlična oljna dela znamenitega avstrijskega slikarja A. Schötterja iz leta 1912. Obisk in sprehod po Rogaški Slatini je prijetna izkušnja in jo toplo priporočamo predvsem, če si želite miru in sprostitve

Svetovno znano zdravilišče Rogaška Slatina

Skok čez mejo v Hrvaško Zagorje

Grad Trakošćan

Trideset kilometrov iz Rogatca stoji eden izmed najbolj atraktivnih gradov na Hrvaškem ‒ pravljični Trakošćan s čudovitim jezerom in pohodnimi potmi, ki je pravi zgodovinski biser. Danes grad ni samo kulturnozgodovinski spomenik izjemnega pomena oziroma spomenik graditeljstva in muzej, temveč je tudi spomenik narave in parkovne kulture ter gospodarsko-podeželska celota, pomembna za kulturo in zgodovino Hrvaške.

Le 30 kilometrov iz Rogatca je ta čudoviti hrvaški dvorec – Trakošćan.

Krapina

Dvajset kilometrov iz Rogatca si lahko ogledate Muzej krapinskih neandertalcev. Ostanke tega predzgodovinskega človečnjaka so leta 1899 našli tudi v hrvaški Krapini, leta 2010 pa so tam odprli zelo atraktiven muzej, ki je prejel več svetovnih priznanj. Veliko Slovencev obišče tudi Krapinske Toplice zaradi ugodnejših cen.

Atraktivni muzej je prejel številna priznanja.

Kumrovec

Nedaleč od državne meje pri Rogatcu je tudi Titov rojstni kraj Kumrovec, ki ga še vedno obišče veliko turistov.

Titova rojstna vas Kumrovec

Na malem koščku našega planeta tako veliko lepot in zanimivosti. Pa srečno pot.