Bralne navade
Poleti se tradicionalno odpravimo na dopust in potovanja, kjer se malce spočijemo in uživamo v svojih najljubših aktivnostih. Tudi sicer je v poletnih dneh v našem vsakdanu na urniku manj obveznosti, kar omogoča, da tudi tisti, ki sicer ne berejo veliko, posežejo po kakšni knjigi več. Slovenci sicer nismo pretirano dobri bralci. V začetku 70. let prejšnjega stoletja je bila v Sloveniji narejena prva raziskava branja. Takrat je bila knjižna ponudba precej slabša, knjige manj dostopne, za bralce pa se je opredelilo približno 50 odstotkov anketirancev. Danes imamo bolje razvejeno knjižnično mrežo, boljšo in dostopnejšo ponudbo, knjige je mogoče kupovati tudi po spletu in v digitalni obliki, kljub vsemu pa je število bralcev ostalo enako, kažejo izsledki raziskave iz leta 2019. Na Norveškem se je denimo od leta 1979 do danes število bralcev povečalo za 20 odstotkov in znaša okoli 90 odstotkov. Tam berejo tako rekoč vsi. Na Norveškem na prebivalca na leto kupijo deset knjig, pri nas dve, tudi v knjižnicah si izposodijo 20 odstotkov več knjig kot pri nas. Podobno je v Estoniji, Danski, na Švedskem, Češkem, Finskem.
V državi, ki se ponaša z eno najvišjih stopenj pismenosti na svetu, je bilo odprtje nove osrednje splošne knjižnice v Helsinkih nekakšen trenutek narodnega povezovanja, podoben pristanku na Luni. Objekt, vreden 98 milijonov evrov, je bil odprt decembra 2018. Osrednja knjižnica je zgrajena kot nekakšna tovarna državljanstva, prostor za stare in nove prebivalce, kjer se lahko učijo o svetu, mestu in drug o drugem.
Razlogi za branje
Profesor dr. Miha Kovač, eden najbolj znanih slovenskih knjižnih urednikov, je knjižni molj. S knjigami in založništvom se ukvarja vse svoje delovno življenje, od srede 80. let v založništvu, nato kot profesor na filozofski fakulteti. Miha Kovač pravi, da z branjem knjig pridobimo kup pozitivnih stvari. Predvsem širimo in poglabljamo besedišče ter se srečujemo z bolj kompleksnimi stavki kot v vsakdanjem govoru oziroma kot se pojavljajo v drugih vizualnih medijih. Poglobljeno besedišče je eden od pogojev za analitično in kritično mišljenje. Branje pomaga razvijati empatijo. Branje nas nahrani na vseh ravneh, intelektualno, čustveno, duhovno. Z branjem se lahko potopimo v svet drugih, z njim razumemo ljudi, ki jih nikdar nismo videli, in z njimi celo sočustvujemo. Gojimo torej ljubezen do branja, daje nam neprimerno več, kot se zdi na prvi pogled. »Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« je dejal izjemni pesnik Tone Pavček.
Ko beremo knjigo, je vsa naša pozornost osredotočena na zgodbo. Preostanek sveta izgine, mi pa se lahko potopimo v vse tiste male podrobnosti in jih vsrkavamo. Poleg sprostitve, ki spremlja branje dobre knjige, nam lahko vsebina, ki jo beremo, prinese globok notranji mir in tišino.
Tiskana ali elektronska knjiga?
Ob porastu produkcije e-knjig v 21. stoletju, predvsem pa v zadnjih 15 letih, je med ljudmi završalo in tiskani knjigi je bil še enkrat napovedan njen konec, vendar tiskana knjiga še ni ogrožena. Prodaja e-knjig po svetu je rekord dosegla leta 2013, a tega rekorda ji ni uspelo vzdrževati. Niti pandemija covida-19 ni ogrozila tiskane knjige, v nekaterih državah se je takrat prodaja tiskanih knjig celo povečala. E-knjiga je resda pripravna za potovanja, vendar se večina bralcev, če le more, še vedno raje odloči za branje tiskane knjige. E-knjiga in tiskana knjiga nista sovražnici, temveč partnerici, saj obstajata v različnih formatih in druga drugo lepo dopolnjujeta. Prednosti e-knjige so, da si lahko prilagajate velikost črk, iščete po ključnih besedah, besedilo si lahko označujete in delate zapiske, večina čitalnikov vsebuje večjezične slovarje, zavzemajo malo prostora, so tudi bolj ekološke, če ste med tistimi, ki knjige kupujete in si jih ne izposojate v knjižnici, kjer knjige krožijo. Tiskane knjige pa beremo bolj zbrano, zaradi česar si več zapomnimo, bralcu omogočajo večji bralski užitek, saj vključujejo tudi vse čute (vonj, tip). Tiskano knjigo lahko ohranimo precej dlje od e-knjige, saj ni vezana na življenjsko dobo naprave, na kateri jo hranimo, papir pa je bolj obstojen od elektronskih datotek. Tiskane knjige v nas zbujajo nostalgijo in spomine. Branje knjig s papirja tako poleg večje osredotočenosti zahteva tudi večje poglabljanje v vsebino, številne raziskave pa so dokazale, da si bralci pri branju s papirja tudi precej več zapomnijo. A ne glede na to, kaj bomo izbrali, je najpomembnejše, da beremo.
V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, v katere je včlanjenih skoraj pol milijona prebivalcev. Približno 10 odstotkov članov slovenskih splošnih knjižnic uporablja e-knjige. COBISS Ela je nova spletna platforma za izposojo elektronskih knjig, do katere lahko dostopate prek baze COBISS+. Za člane knjižnic je izposoja e-knjig brezplačna.
Kaj beremo Slovenci in kaj je trenutno najbolj iskano?
Na lestvicah najbolje prodajanih in izposojenih knjig so se v zadnjih nekaj letih začela vse pogosteje pojavljati dela sodobnih slovenskih avtorjev, ameriški avtorji, ki so vrsto let kraljevali, pa so začeli izgubljati svoj primat. V slovenskih knjižnicah so na podlagi podatkov, ki jih zbira sistem Cobiss, med najbolj branimi v prejšnjem in tem letu 4. in 5. del kriminalne serije o Tarasu Birsi Tadeja Goloba – Koma in Virus. Na splošno so zelo iskane slovenske kriminalke. Mednje sodijo tudi tri knjige Irene Svetek – Rdeča kapica, Beli volk in Črni princ ter štiri vohunske avanture televizijskega voditelja in komika Jureta Godlerja. Med najpogosteje izposojane se še vedno, šest let od izdaje, uvršča tudi avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in Jančarjev roman o usodi zakoncev Hribar iz Gradu Strmol v Cerkljah na Gorenjskem To noč sem jo videl iz leta 2010. Izjemen uspeh pri prodaji in tudi izposoji beležijo resnične izpovedi in spomini slovenskih avtorjev. Na prvem mestu je zdravnik infektolog David Zupančič s svojo prvo knjigo Življenje v sivi coni. Nastala je v času pandemije covida-19. David Zupančič pripoveduje o tem obdobju humorno, poznavalsko in natančno. Trenutno pa je na prvem mestu njegova druga knjiga Znanost mirnega življenja. »Naj življenje ne postane hrčkovo kolo, ki ga besno gonimo v pričakovanju naslednje ekstaze. Komaj čakam konec službe; konec tedna; konec sezone; dopust; upokojitev – smrt?« To je ena od misli, s katerimi želi David Zupančič v svoji novi knjigi bralce spodbuditi, da se zavedajo vrednosti tega trenutka in v njem polno živijo. Novinar Miha Šalehar je v novi knjigi Notranji pir humorno in trpko predstavil osebno zgodbo o svojem dolgoletnem razmerju z alkoholom, nekdanja televizijska voditeljica Nina Osenar Kontrec je v izpovedni knjigi V objemu življenja postregla s travmatično izkušnjo kronične utrujenosti, zdravnik Uroš Ahčan pa v knjigi Skalpel bralcem dramatično predstavil zahtevno življenje plastičnega kirurga. Bralci iščejo tudi nekaj odmevnih (žanrskih) trilogij. Janja Vidmar je s Koraki dvojine sklenila svojo pohodno trilogijo in junakinjo Alenko pripeljala v varni pristan, Mojca Širok je s Praznino zaokrožila kriminalni triptih Rim-Ljubljana-Bruselj. Zelo iskani in brani pa sta tudi zgodovinski knjigi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič Gretin greh in Sibilina sodba. Ne smemo pozabiti na izjemne in vedno iskane slovenske avtorje, kot so Feri Lainšček, Miha Mazzini, Vinko Möderndorfer, Tone Peršak in številni drugi. Slovenski avtorji so res izjemni in končno jih beremo.
Pri kriminalkah je slovenski bralec izbirčen. Hotel je najboljše, zato se je več desetletij raje obračal na tuje mojstre. Vse dokler ni prišel Tadej Golob in dokazal, da se da. S tem pa se je začela prava mala renesansa slovenskega kriminalnega romana, čeprav je že prej pisal Avgust Demšar, ki je bil s tem valom na novo odkrit.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je po pri bralcih priljubljenem Gretinem grehu spisala nov roman Sibilina sodba, ki se prav tako dogaja v 17. stoletju.
Tuje uspešnice
Od tujih avtorjev je izjemno priljubljena italijanska pisateljica, ki piše pod psevdonimom Elena Ferrante, kritiki pa jo označujejo za eno največjih literarnih senzacij zadnjega desetletja, in svetovno znani skandinavski pisec kriminalk Jo Nesbø, ki je zaslovel s serijo kriminalk o detektivu Harryju Holu. Pravzaprav so vsi kriminalni romani med najbolj iskanimi skozi celo leto. Zelo brana je tudi izpoved pokojne igralke Mire Furlan (1955–2021), ene največjih filmskih in gledaliških igralk nekdanjega jugoslovanskega prostora. Ne gre zgolj za avtobiografijo, je tudi proza, prežeta s čustvi, in poglobljeno pričevanje o nekdanjem svetu. Veliko povpraševanja je v knjižnici za Colleen Hoover, ki je s svojim prvencem prvič pritegnila pozornost leta 2012. Je mlada nadobudna pisateljica družbenih romanov, katerih pisanje je čustveno pretresljivo in originalno. Najbolj je slovenske bralke navdušila z romanom Konča se z nama. Izjemen odziv je doživela tudi knjiga Otok pogrešanih dreves turške pisateljice Elif Shafak. Tudi njena prejšnja dela so vsa po vrsti izjemno brana. V svojih delih se posveča žgočim temam, kot so armenski genocid, imigracija in težavnost integracije, trk kultur, rasizem, feminizem in tudi misticizem. Toda rdeča nit vseh del sta ljubezen in zmožnost odpuščanja, ki ju avtorica spretno vpleta v zgodbe, ne da bi prestopila tanko mejo in prešla v osladnost. Težko bi opredelili lastnosti, ki jih mora imeti dobra knjiga. Knjiga, ki je ne boste mogli odložiti in vam bo dala tisto, kar v določenem trenutku potrebujete, je za vas zagotovo dobra knjiga. Velikokrat se romani zapostavijo kot »šund«, ki ne koristi nikomur, vendar če je neki roman tisto, kar vas sprosti po težkem in napornem dnevu, ga zagotovo lahko uvrstite v kategorijo dobre knjige.
Popularnost romana Konča se z nama je pisateljico Colleen Hoover uvrstila na lestvico najbolj prodajanih pisateljev v Združenih državah Amerike, prodala je namreč več kot 20 milijonov knjig. V letu 2022 je Forbes poročal, da se je kar šest njenih romanov uvrstilo na lestvico desetih najbolj prodajanih knjig v letu 2022.
