Cenzura knjig je v človeški zgodovini znana že od nekdaj. Vladarji, verske skupnosti in različne institucije so skozi čas poskušali omejiti dostop do del, ki so bila v nasprotju z njihovimi prepričanji ali politikami. Številne knjige so doživele odpor zaradi kontroverznih tematik, ker so se ukvarjale s političnimi, verskimi vprašanji, vprašanji spolne identitete in družbenih norm. Kljub napredku v tehnologiji in povečani dostopnosti informacij cenzura ostaja aktualna, zadnje desetletje še zlasti v Ameriki. Številne knjige znova ali na novo postajajo sporne. V nadaljevanju predstavljamo šest knjig iz 20. in 21. stoletja, ki so bile zaradi vsebine prepovedane, cenzurirane ali pa so jih poskušali omejiti. Te knjige so pokazale, kako lahko literatura preseže meje pripovedovanja zgodb in postane orodje za družbene spremembe, razprave in refleksijo. Njihova kontroverznost in trajen vpliv poudarjata moč pisane besede, da izzove in navdihne. Pogosto so sporne ravno zato, ker so odsev družbe.

Aldous Huxley: Krasni novi svet (Brave new world)

Roman je izšel leta 1932. Gre za distopični roman, ki prikazuje prihodnost, kjer sta družbeni red in stabilnost dosežena z nadzorom nad tehnologijo, razmnoževanjem in psihološko manipulacijo. Knjiga obravnava teme, kot so genetski inženiring, uživanje drog, odprta seksualnost in totalitarna oblast, kar je povzročilo polemike v času izida in jih je povzročalo še dolgo zatem, danes pa se lahko čudimo, kako prav je imel. Huxley je očitno predvidel, kaj bomo storili s tehnologijo, ni pa mogel predvideti, kako daleč bomo šli v smislu informacijske revolucije in družbenih medijev, na kar nas je sicer opozoril. Danes po mnenju številnih spada med sto najboljših romanov, a ob izidu so knjigo Irci sprva umaknili iz prodaje zaradi domnevne kontroverznosti pri opisu rojstva otrok, zgledu pa so sledili še v nekaterih zveznih državah ZDA in v Avstraliji.

Vladimir Nabokov: Lolita (Lolita)

Roman, ki govori o razmerju med pedofilskim profesorjem Humbertom in najstnico Lolito, je ob objavi leta 1955 izzval pravi škandal, do danes pa je postal tako rekoč kultno delo. Avtor je med potovanjem po ZDA leta 1953 v angleščini napisal roman Lolita, za katerega pa ni našel ameriškega založnika. Roman je izšel 1955 v Parizu v nakladi pet tisoč izvodov, ki so bili hitro razprodani, medtem ko se kritika zanj ni zmenila, dokler ga ni Graham Greene v intervjuju za londonski Times označil za najboljši roman leta. Britanski cenzorji so sklenili zaseči vsak izvod Lolite, ki bi prišel v Veliko Britanijo, a je kljub temu sledila še angleška izdaja, ki pa je založnika Nicholsona stala politično kariero. Decembra 1956 je roman prepovedalo francosko ministrstvo za notranje zadeve, prepoved pa je veljala dve leti oziroma do ameriške izdaje leta 1958. V ZDA je bila Lolita prava uspešnica, prva knjiga po V vrtincu, ki je bila po treh tednih razprodana v 100 tisoč izvodih.

Joseph Heller: Kavelj 22 (Catch 22)

Kavelj 22 je roman, ki poteka med drugo svetovno vojno in se osredotoča na absurdnost vojne birokracije. Dogajanje je postavljeno na vojno italijansko ozemlje. Ameriški vojni piloti, ki se tam bojujejo, se hočejo izogniti poletom z izgovorom, da so psihično nestabilni. Catch 22 je vojaško pravilo, ki jim to luknjo v sistemu onemogoča. Hellerjeva satirična upodobitev vojaške logike je bila ob izidu deležna kritike zaradi ciničnosti in temačnega humorja. Roman vsebuje močna protivojna in protiavtoritativna sporočila, ki so kritična do vojaške birokracije in vojne na splošno. V ZDA je bila knjiga večkrat tarča cenzure in prepovedi. V drugih državah ni bila prepovedana, a so jo cenzurirali v različnih izobraževalnih ustanovah. Kljub temu je postala sinonim za paradoksalne okoliščine in ostaja relevantna kot kritika vojne in birokracije.

Salman Rushdie: Satanski stihi (The Satanic Verses)

Gre za najbolj razvito knjigo minulega stoletja. Satanski stihi so izšli leta 1988 in avtorju Salmanu Rushdieju (britansko-indijski pisatelj, ki se je rodil v Indiji kot sin muslimanskega trgovca) na glavo nakopali fatvo, smrtno obsodbo, ki jo je izrekel ajatola Homeini. Še 36 let po izidu je pisatelj deležen groženj s smrtjo. Leta 2022 ga je v ZDA napadalec z nožem večkrat zabodel v trup, vrat in obraz ter ga hudo poškodoval. Rushdie je napad preživel, a je oslepel na eno oko. Knjigo so po izidu zažigali celo v Veliki Britaniji, kjer je razdvojila otoške politike. Knjiga je bila prepovedana v več muslimanskih državah. Za muslimane je bil sporen predvsem naslov romana, ki naj bi bil bogokleten, saj se nanaša na verze, ki naj bi bili domnevno vrinjeni v zgodnjo verzijo Korana in pozneje izbrisani. Nekateri deli romana so bili interpretirani kot kritika in zasmehovanje islamske vere.

Bret Easton Ellis: Ameriški psiho (American Psycho)

Gre za satirični roman, ki prikazuje življenje bogatega investicijskega bankirja v New Yorku, ki živi dvojno življenje kot serijski morilec. Knjiga vsebuje grafične opise nasilja in seksualnih dejanj, kar je povzročilo zgražanje in polemike. Kritiki so knjigo označili za mizoginistično in ekstremno nasilno. Čeprav ni bila uradno prepovedana na državni ravni, je njen izid leta 1991 povzročil veliko polemik in nasprotovanj. Nekatere knjigarne in trgovske verige so zavrnile prodajo knjige. Nemci so roman ob prvem izidu označili za nevarnega mladoletnim in njegovo prodajo omejili, v nekaterih državah so ga lahko kupile polnoletne osebe. Kljub cenzuri in prepovedim je postal kultna klasika in predmet akademskih razprav. Knjiga izziva bralce s svojo provokativno vsebino in je kritika potrošniške družbe in moralne praznine. Cenzura in prepovedi so pogosto odsev družbenih in kulturnih norm.

Jay Asher: 13 razlogov (Thirteen reasons why)

Roman 13 razlogov iz leta 2007 je postal pereč s priljubljenostjo Netflixove serije, posnete po njem, ki je obsedla najstniško populacijo. Zgodbo pripoveduje dekle Hannah, ki v 13 kasetah (ne)prijateljem razloži, zakaj se je odločila končati svoje življenje. Problematičnost serije in knjige je po mnenju številnih staršev v Ameriki v dejstvu, da romantizira samomor kot rešitev tipičnih najstniških težav. Njeni zagovorniki želijo preprečiti prepoved knjige in trdijo, da je odprla prostor za pogovor o temi, ki je pomembna, a se je številni ne lotijo zaradi njene socialne teže in temačnosti. Pred prihodom televizijske adaptacije je bila odmaknjena s šolskih polic v Koloradu in Kanadi, pozneje pa je postala ena izmed trenutno najbolj cenzuriranih in nezaželenih knjig v ZDA. Sporočilo knjige je, da moramo o svoji stiski spregovoriti pravočasno, še pomembneje pa je pravočasno prisluhniti. Knjiga ima tudi kakovostno strokovno spremno besedo.