Jože Majes je eden najbolj znanih zeliščarjev v Sloveniji. Je izvrsten poznavalec večstoletne tradicije zdravljenja z rastlinami pri nas. Po izobrazbi je sicer strojni inženir, po srcu pa botanik samouk. Pravi zeliščar mora poznati anatomijo, fiziologijo, prvo pomoč in potem zeliščarske predmete, od botanike do farmakognozije. Širši javnosti je postal znan, ko je šest let na Net TV svetoval ljudem, kako jih lahko pozdravijo rastline. Prva njegova knjiga Zdravnik zdravi, narava ozdravi je izšla v 10.000 izvodih. Njegovo zeliščarsko kmetijo Plavica na Dolenjskem je obiskalo mnogo ljudi. Očetovo poslanstvo nadaljujeta sin Andrej in hči Vesna.

Narava zdravi

Posest, kjer je svojo zeliščarsko zgodbo začel Jože Majes, je med slikovitimi dolenjskimi griči v kraju Cerovec pri Dolenjskih Toplicah. Jože Majes je s pomočjo svoje družine in drugih pridnih rok skrbel, da ima Kmetija Plavica še danes zdravilno rastlino za vsako novodobno tegobo in bolezen. Na kmetiji vsako leto raste in cveti več kot 400 vrst zelišč, lišajev, trav, grmovnic in dreves. Ponujajo različne mešanice čajev, tinktur, mazil, olj, sirupov in past. Izdelki blagovne znamke Kmetija Plavica so narejeni po unikatnih receptih, ki jih je razvil Jože Majes, so rezultat dolgoletnih izkušenj in znanja, pri ljudeh pa naletijo na pozitiven odziv. Jože Majes pravi, da za vsako bolezen ne raste rožica, kot tudi ni za vsako bolečino naravnega zdravila. Pri tem je treba rastline res dobro poznati, zlasti tudi njihovo delovanje. Nekatere rastline, kot je baldrijan ali korenina repuha, imajo veliko moč, vendar se z njimi ni za igrati, če ne poznamo delovanja. V Sloveniji obstaja okoli 3.500 avtohtonih vrst rastlin. Med te spadajo drevesa, grmi, polgrmi in zeli, zdravilne učinkovine pa ima okoli 300 vrst, vendar se učinkovine v rastlinah potem že podvajajo, zato bi lahko rekli, da je takih, ki delujejo, 100. Verjetno ima marsikatera rastlina v Sloveniji še zdravilne lastnosti, pa jih ne poznamo. Dejstvo je, da bi morali vsako rastlino obravnavati vsaj deset let, da bi dokončno izvedeli, kaj vsebuje. Take raziskave pa so drage in si jih v Sloveniji ne moremo privoščiti.

Strojnik, ki je oboževal kolesarstvo

Jože Majes svojega zanimanja za zelišča in zdravilne rastline ni izkazoval že v otroštvu, čeprav mu je mama pogosto lajšala zdravstvene težave z zdravilnimi čaji. Odraščal je v Hrastniku. V Trbovljah se je izučil za strojnega tehnika, pot ga je peljala v Novo mesto, kjer sta si z ženo uredila dom. V podjetju IMV je med drugim vodil lakirnico prikolic, ponudila pa se mu je tudi možnost za nadaljnje izobraževanje. Vpisal se je na strojno fakulteto v Ljubljani in po uspešno opravljenem študiju se je zaposlil v podjetju Pionir Novo mesto, kjer je bil vodja razvoja za strojništvo. Bil je tudi vrhunski športnik in je življenje posvetil svoji ljubezni, kolesarstvu. Jože Majes je oče dolenjskega kolesarstva. Ker v Novem mestu in okolici ni bilo kolesarskega kluba, je dal Jože Majes pobudo za ustanovitev Kolesarskega društva Novo mesto, bil je tajnik društva in prvi trener kolesarjev. Danes je to Adria Mobil. Po osamosvojitvi leta 1993 je ustanovil in postavil temelje za prvo dirko po Sloveniji. Direktor dirke po Sloveniji je bil osem let. V jugoslovanskem in slovenskem kolesarstvu je pustil izjemen pečat, največje zasluge pa ima, da so v dolenjski prestolnici zgradili velodrom in čez dve leti tam organizirali svetovno mladinsko prvenstvo. Kolesarska zveza Slovenije je Jožetu Majesu za izjemen prispevek k slovenskemu kolesarstvu leta 2021 podelila priznanje za življenjsko delo.

Klic k naravi

Leta 1997 je šel Pionir v stečaj, z ženo sta ostala brez dela. Takrat se je začel zanimati za zdravilne rastline. Znanje si je pridobil v samostanu Stična pri upokojenem magistru farmacije Jožetu Kukmanu, ki je bil učenec patra Simona Ašiča. Zelo ga je zanimala botanika, učil se je doma in v tujini. Navezal je stike z dr. Jožetom Spanringom, agronomom iz Ljubljane, ki je v Novem mestu organiziral šolo za zeliščarje. Vse bolj ga je vleklo v svet botanike. Ko je pridobil toliko znanja, je sam začel organizirati tečaje, šest let je bil na televiziji Net tv, spoznali so ga ljudje po vsej Sloveniji, imel je predavanja skoraj v vsaki vasi in na mnogo šolah. Veliko receptov so mu zaupali ljudje, ki jih je spoznaval. Šolal se je tudi v tujini. Takrat je bil eden redkih oziroma edini, ni bilo toliko zeliščarjev ali takih, ki se za to imajo, kot jih je danes. Napisal je dva dela knjige z naslovom Zdravnik zdravi, narava ozdravi in knjigo 101 vprašanje in 101 odgovor. Jože Majes poudarja, da smo ljudje naravna bitja. Sodobna farmacija je mlada veda, prej so se ljudje zdravili z zdravilnimi rastlinami in pripravki. Znana zdravilka je bila Hildegard von Bingen. Znanja in spoznanja na področju zdravilnih rastlin se spreminjajo in svet zdravilnih rastlin je prava znanost. Danes kroži ogromno receptov. Poznamo rastline z veliko sluzi in saponinov, ki so dobre za izkašljevanje in za pljuča, rastline, ki so dobre za kožo, kot sta črnobina in rumena lakota, potem so tu grenke rastline, kot so tavžentroža, encijan, pelin. Obstajajo rastline, ki pomagajo pri ranah sladkornih bolnikov in številnih drugih težavah. Dober botanik mora poznati rastlino od korenine do cveta in tudi vedeti, katere dele rastlin uporabiti in kdaj. Jože omenja tinkture, ki se naredijo tako, da do 20 odstotkov zdravilnih rastlin, suhih ali svežih, namakamo v alkohol, vendar pa ta ni dober za jetra, zato je družina Majes začela uporabljati rastlinski glicerol. Majes priporoča, da se vedno najprej uporablja tinktura, šele potem pride na vrsto krema. Vsak zeliščar mora poznati, katere učinkovine ima posamezna rastlina in kako te vplivajo na določen organ. Za ta spoznanja so potrebna leta dela in discipline. Pravi, da v čudeže ne verjame, treba pa je verjeti v ozdravitev in vztrajati. Včasih je zdravljenje lahko uspešno tudi v primerih, ko uradna medicina možnosti za ozdravitev ne vidi.

Zdravilne rastline Slovenije

V Sloveniji imamo veliko zdravilnih rastlin, več kot mnogo evropskih držav. Majes verjame v sinergijo, v mešanico zdravilnih rastlin. Svetuje, da uporabljamo rastline, ki rastejo v našem okolju. V nekaterih državah, na primer v Avstriji, sadijo rastline na tisočih hektarih, jih požanjejo in izvozijo. V Sloveniji ne poznamo velikih pridelovalcev. Če bi pobirali samo samonikle rastline, bi jih v naravi hitro zmanjkalo. Nekatere rastline so zato že zelo ogrožene, na primer arnika, zato je prav, da so zaščitene. Tak je tudi encijan. Ni nepomembno, kje zdravilna rastlina raste, na kakšnih tleh in na kakšni nadmorski višini. Tako ima na primer šentjanževka, ki raste pod 800 metri nad morjem, v sebi manj hipericina kot tista, ki raste nad to mejo. Rastlina raste tam, kjer ji ustreza, nekatere, kot sta regrat in trpotec, pa rastejo povsod. Obstajajo tudi strupene zdravilne rastline, ki največkrat rastejo ob rekah. Največ ljudi se zastrupi z jesenskim podleskom. Vsi deli te rastline so strupeni, najbolj semena in gomolji. Že nekaj gramov zaužitih semen je smrtnih. Farmacevtska industrija pa to rastlino uporablja za pripravo zdravila proti putiki in nekaterim vrstam raka. Osnova botanike je, da je treba najprej poznati strupene rastline.

Od rastline do izdelka, ki pomaga pri boleznih

Ko rastline vzgojimo, jih posušimo do 40 stopinj, korenine in lubje do 60 stopinj, lahko jih uporabljamo tudi sveže. Podobne rastline s podobnimi učinkovinami zmešamo in delujejo sinergijsko na naše organe. Majes pravi, da je pomagal pri kar nekaj boleznih, ki pri uradni medicini veljajo za neozdravljive, recimo šumenje v ušesih – tinitusu, boreliozi, kjer je uporabil korenino ščetice in olje pegastega badlja. Pomagal je številnim bolnikom s sladkorno boleznijo, ki so se jim odprle rane, pri čemer sta pomagala islandski lišaj in glina, pa tudi številnim bolnikom z dermatitisom in revmo. Pri tej pomagajo kopeli z ovseno slamo ali senenim drobirjem. Jože Majes zelo priporoča tudi glino, prastaro zdravilo. Glino priporoča za notranjo in zunanjo uporabo. Največ se uporablja slovenska siva glina, ki ima izredno absorpcijsko moč. Glino zvečer namočimo, zjutraj odpijemo vodo, usedlino pa pustimo. To počnemo tri tedne. Ta voda veže nase strupe in radioaktivne delce. Glina je dobra tudi za rane. Glino damo na rano, odstranimo jo, ko se posuši, rano očistimo s fiziološko tekočino in spet nanesemo glino. Glini dodamo islandski lišaj, ki ga posušimo in nato zmeljemo v kavnem mlinčku, vmešamo v glino in položimo na rane. Islandski lišaj ima v sebi veliko joda. Prav ljudje z ranami, revmatičnimi obolenji in želodčnimi težavami so najpogosteje iskali pomoč pri Jožetu Majesu. Pri gripi se priporoča gripozni čaj, ki sproži potenje, kar vodi do ozdravitve.

Kmetija Plavica danes

Jože Majes se je upokojil in z ženo uživata v krogu družine in vnukov. Jože ne dela več, saj čuti, da je svoje delo uspešno predal. Njegova hči Vesna je začela svoje življenje kot medicinska sestra, potem defektologinja, pozneje pa se je začela ukvarjati z glino. Študirala je tudi zdravljenje z glino, predvsem v smislu obvladovanju ran ter revmatičnih težav. Pred 15 leti jo je oče povabil, da mu bolj intenzivno pomaga. Učil jo je fitoterapije in botanike in prav kmalu je suvereno delala skupaj z njim. Pridružil se jima je tudi Vesnin brat Andrej, ki je takrat že študiral ajurvedo, ki se odlično dopolnjuje z našimi zelišči. Ajurveda je zelo močna v rutini dneva, prehrani in v diagnostiki na splošno. Pred petimi leti je tudi Vesna začela uporabljati ajurvedo in končala prvi evropski podiplomski študij ajurvede ter diplomirala pri dr. Gordani Markovi, triletno prakso pa je opravljala z dr. Rajatom Sharmo. Že nekaj časa vodi svojo ordinacijo in nadaljuje poslanstvo Kmetije Plavica. Večino izdelkov izdelujejo po receptih Jožeta Majesa, nekaj pa ima Vesna že svojih. Izdelke lahko kupite na spletni strani www.kmetija-plavica.si.