Zelene bogomolke, ki jih včasih vidimo na dvoriščih ali kleteh so le ena od približno 2400 vrst bogomolk. So različnih velikosti, oblik in barv. Te precej velike žuželke so dobile ime po značilni drži prvega para nog, saj jih bogomolke pogosto držijo predse kot v molitvi. Sprednji nogi sta posebej prilagojeni za grabljenje in jima pravimo grabilni nogi, ostala dva para nog sta hodilna. Na koncu zadka, ki je pri samici veliko zajetnejši kot pri samcu, imajo par členastih izrastkov. Prepoznamo jih po veliki gibljivosti glave, kar je povezano s plenilskim načinom življenja. Obračajo jo v vse smeri, kar je edinstveno pri žuželkah. Na ta način opazujejo plen z obema očesoma in ocenjujejo razdaljo do plena. Tudi bogomolke, kot večina žuželk letijo. Bogomolke so zelo pogumne in neustrašne. Večjih vsiljivcev se ubranijo tako, da široko razprostrejo krila in se delajo večje kot so v resnici. V najslabšem primeru odleti stran.
V Sloveniji je najbolj pogosta vrsta navadna bogomolka. Njena barva je varovalno obarvana, po navadi v zelenih odtenkih. S kakšnimi barvami se bo pokazala je odvisno od zunanjih dejavnikov, zlasti od prevladujoče barve okolja pred levitvijo, ko lahko barvo svojega telesa spremeni. Samec doseže do 6, 5 cm dolžine, samica pa celo do 8 cm.
V Sloveniji smo jo sprva lahko opazili le na obali in v nekaterih toplejših območjih na celini, zadnja leta pa jo lahko opazimo tudi tam, kjer je prej nikoli ni bilo. Za to je krivo globalno segrevanje, ki jo vabijo v premike. Zato so ljudje še vedno močno presenečeni, če jo vidijo. V Sloveniji poznamo še sivo ter krpatonogo bogomolko.Če jo zagledate, jo pustite pri miru, saj so zelo koristne žuželke. Vrtnarji jih uporabljajo celo za biološko kontrolo škodljivcev, njihov plen so namreč tudi listne uši in drugi škodljivci v vrtu.
Bogomolke so zelo dobre plenilke. Lotijo se predvsem žuželk in drugih skupin členonožcev. Ne branijo pa se niti drobnih vretenčarjev in živali, ki so manjše od njih. Pri lovu jim zelo pomaga varovalna barva in njihova potrpežljivost, saj lahko več ur prežijo na živali in čakajo, da zagrabijo plen s prvim parom nog.
Poziranje navadne bogomolke, ki ima precej zajetnejši zadek od samec. Vir: Shutterstock
Plen zagrabi s sprednjim parom nog – grabilni nogi. Vir: Shutterstock
Razmnoževanje
Bogomolke so živali z nepopolno preobrazbo, saj njihov razvojni krog ne vključuje stadija bube. Rastoča, nekrilata ličinka se večkrat levi. Dokler ne odraste se levi 3 do 12 krat in postaja vse bolj podobna odrasli živali. Z zadnjo levitvijo dobi še krila polne velikosti in spolno dozori. Slednje jo pravzaprav naredi odraslo.
Parjenje poteka pozno poleti in jeseni. Verjetno smo že vsi slišali, da bogomolka med parjenjem ljubimcu pogosto večkrat odgrizne glavo, nato pa ga požre. Znanstveniki so ugotovili, da se to zgodi, kadar so živali v ujetništvu. V naravi pa je to bolj redko, kajti samci po parjenju vedo, kaj morajo storiti – hitro namreč pobegnejo. Samica nato na skrita mesta, na rastlino, pod kamne, odmrle veje ali debla, odloži rjave zavoje z jajčeci, ki jih s pomočjo posebnih žlez na zadku obda s proteinskim ovojem, ki se na zraku strdi in tvori kokon ooteko. Samice nekaterih vrst varujejo jajčeca. Iz njih se spomladi izležejo nekaj milimetrov velike ličinke, ki so podobne odraslim, vendar so brez kril, so plenilske; večkrat ubijejo in pojedo tudi svoje vrstnike.
Kokon ooteko na vinskem listu. Vir: Shutterstock
Življenjska doba
Bogomolke živijo dve do tri leta. Tam, kjer je podnebje zmerno živijo samo eno leto, saj je za njih usoden mraz in pomanjkanje hrane. Večina vrst prezimi v jajčecu, le bogomolke iz rodu Empusa prezimijo kot nimfe. Nekateri ljudje jih gojijo kot domače ljubljenčke. So nezahtevne za gojitev, potrebujejo le srednje velik terarij z vejicami in listi, razpršeno vodo za pitje in žuželke za prehrano
Še nekaj drugih vrst
Nekatere tropske vrste so živopisnih barv in imajo številne izrastke, ki posnemajo cvetove rastlin, na katerih lovijo. Nekatere so tako podobne cvetovom, da lahko stojijo kjerkoli na rastlini in same po sebi privabijo žuželke.
Velika mrtva bogomolka
Ta bogomolka izgleda kot rjav drevesni list v pozni jeseni. Živi na Borneu, Indoneziji, Maleziji in Sumatri. Obožuje leteče žuželke. Kadar jo je strah včasih zaigra, da je mrtva ali odleti stran.
Težko opazna bogomolka. Vir: Shutterstock
Empusa pennata
To je bogomolka s stožčastimi izrastki na glavi. Najdemo jo na Portugalskem, v Španiji, južni Franciji, Italiji ter drugje na sredozemskih obalah. V naravi jo težko najdemo, saj je redka. So jo pa fotografirali tudi že na Hrvaškem, na rtu Kamenjak.
https://www.shutterstock.com/image-photo/graceful-insect-empusa-pennata-on-yellow-1968161446
Stožčasti izrasti na glavi so zaščitni znak te bogomolke, ki ljubi toplo Sredozemlje.
Cvetna bogomolka
Cvetna bogomolka oponaša cvetje okoli sebe. Njena obarvanost je zelo dober primer mimikrije, ko žuželka oponaša nekaj drugega – v tem primeru cvet, in tako lažje ulovi svoj plen. Kot vidite na fotografiji, je žuželka s svojimi barvami res zelo zanimiva. Ta bogomolka je izjemno majhna. Dolga je okrog 2 centimetra in spreminja barve. Njen dom je vzhodna in južna Afrika.
Neverjetna barvna paleta cvetne bogomolke. Vir: Shutterstock
Orhidejne bogomolke
S čudovitimi barvami se odlično skriva med cvetovi orhidej. Prebiva v Maleziji. Barve lahko spreminjajo glede na okolje. Tudi svetloba in vlaga vplivata na barvo.
Težko je ločiti cvet od bogomolke. Vir: Shutterstock
