Ali ste vedeli

… da je definicij kaj in točno kje je Balkan celo več kot tistih, ki jih postavljajo. Tako meni tudi Božidar Jezernik, etnolog in antropolog ter avtor sijane knjige Divji Balkan. 

… da je bilo nešteto razprav o tem, kje je geografska meja Balkana. Po eni razlagi celinski del meje polotoka odkrijemo tako, da preprosto potegnemo ravno črto med Odeso ob Črnem morju in Trstom ob Jadranu. Veliko več geografov zagovarja mnenje, da meja poteka po rekah. 

Popotovanje po Balkanu je zelo priljubljeno tudi med motoristi. Vir: Shutterstock

… da je najbolj sporno vprašanje meje Balkana, zlasti na njegovem zahodnem delu. Za Iberski oziroma Pirenejski polotok meja ni bila nikoli nejasna, saj pirenejska gorska veriga jasno loči polotok od Francije. 

… da noben drug del Evrope ni tako kulturno, jezikovno, ekonomsko, etično in versko raznolik kot je Balkan. Na Balkanu se uporabljajo celo tri pisave: latinica, cirilica in grški alfabet.

Kulinarična pestrost Balkana. Vir: Shutterstock

…. da so za dežele, ki jih zdaj štejemo za del Balkanskega polotoka,  v 19. stoletju večinoma uporabljali pojem Evropska Turčija oziroma Turčija v Evropi, pojem, ki ga je v prvi polovici 19. stoletja populariziral Francoz Ami Boue.

….da je pojem Balkan dokaj mlad. Poimenovanje je bilo prvič uporabljeno leta 1812, po analogiji s Pirenejskim in Apeninskim polotokom, ki sta poimenovana po gorovju, tako naj bi se tudi ta polotok imenoval Balkan. Beseda sama namreč pomeni gora, gorovje. In nemški geograf August Zeune je s tem imenom označil teritorij od Bolgarije prek Dinarskih Alp do srednje Evrope.

Vir: Shutterstock

… da se je poimenovanje Balkan bolj udomačilo po letu 1878, ko so Srbijo, Romunijo, Črno goro in Bolgarijo priznali kot neodvisne države. Dotedanje ime Evropska Turčija za ta teritorij ni bilo več primerno. Zato so ga začeli na kratko imenovati Balkan. Berlinski kongres tega leta je Avstro-Ogrski podelil mandat, da uveljavi mir na Balkanu – od tod tudi reklo »mirna Bosna«.

… da se je začela velika propaganda proti Balkanu po atentatu Gavrila Principa na avstro – ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.

… da so ta del Evrope označevali tudi za sod smodnika, ker je bil Balkan prostor, na katerem so se po umikanju Turkov križali interesi Avstrije in Rusije.

…. da je Balkan ime gorovju v Bolgariji, vendar se politično in publicistično z Balkanom poimenuje ves Balkanski polotok, ki ga obkrožajo Jadransko morje, Jonsko morje, Egejsko morje, Marmarsko morje, Črno morje ter morski ožini Bospor in Dardanele. Najvišji vrh Balkana je Musala v Bolgariji z 2925 metri. 

Musala v Bolgariji je najvišji vrh Balkana. Vir: Shutterstock

… da je beseda Balkan postala celo zmerljivka. Beseda, ki se vpričo dame ni smela izreči. To je zapisal neki Anglež, v času, ko so se začele balkanske države prepirati za dediščino Osmanskega cesarstva V angleščini je izraz »to go Balkan« pomenil nekaj takega kot podivjati. Izraz »to balkanise« pa je od leta 1922 označeval geografsko celoto, razkropljeno na manjše dele, ki so med seboj sprti. Ta pomen je še danes aktualen, ko slišimo, kako se balkanizira Sirija, Libanon …

… da so države, katerih ozemlje je v celoti na Balkanskem polotoku (brez otokov): Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna gora, Grčija, Severna Makedonija. Državi, katerih ozemlje je večinoma na Balkanskem polotoku sta Hrvaška in Srbija. 

Mlad albanski par v njihovi tradicionalni narodni noši. Vir: Shutterstock

… da po nekaterih razpravah pod Balkan spada tudi Tržaška pokrajina in delno Goriška pokrajina, delček Romunije, ki se imenuje Severna Dobrudža, del naše Primorske, Notranjske in Dolenjske, ter vzhodna Trakija v Turčiji.

Tamburica je zelo priljubljeno glasbilo na Balkanu, zlasti v Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Vir: Shutterstock