Plevel raste, kjer ga je najmanj. Poskušamo se ga znebiti, a se trmasto vrača, toda številne trdovratne rastline so izjemno primerne za kuhanje. Pogosto nam zagotavljajo več hranilnih snovi kot skrbno vzgojena zelenjava. Plevel se širi različno: lahko ga prinesemo s kompostom, razraste se lahko iz bližnje okolice, prinese pa ga lahko tudi veter. Že zdaj je v zemlji na tisoče semen plevelov, ki samo čakajo, da vzklijejo. Ko spomladi zemljo pripravljamo na sajenje, semena dvignemo na površje, kjer toplota in svetloba sprožita kalitev. V resnici so pleveli vsestransko uporabni, le da jih moramo res dobro poznati, ko jih obiramo za uživanje, in paziti, da jih ne zamenjamo s podobnimi rastlinami. Lahko jih uporabljamo kot zdravilne rastline v obliki tinktur in čajev, pa tudi za prikuhe, solate in juhe. Plevel je najbolje nabirati zgodaj zjutraj, ko so rastline še sočne in sveže.

Kopriva

Pekoči plevel je veliko več kot nadležna in trdovratna rastlina. Je izjemno nezahtevna ter za uspevanje potrebuje le malo zemlje in vlage. Vseh kopriv nikar ne zavrzite. Vsebujejo veliko železa, kalija, mangana, kalcija, vitaminov A, C, D in K. 240 gramov kopriv denimo vsebuje 1.790 mednarodnih enot vitamina A, kar je več kot 300 odstotkov dnevnega priporočenega vnosa, v njih je šestkrat več vitamina C kot v limoni ter desetkrat več železa kot v špinači. Koprive lahko različno vključite v prehrano: mlade so okusne pripravljene kot špinača, sestavina kremnih juh ali prikuh. Suhi listki so odlični za čaj, ki ga je mogoče pripraviti tudi iz korenine. Ta se nabira zgodaj spomladi ali pozno v jeseni. Koprivin čaj velja za edinstvenega preganjalca spomladanske utrujenosti in slabega razpoloženja, poleg tega pomaga pri vnetjih v ustni votlini, spodbuja zdravljenje bakterijskih okužb ter uravnava količino sladkorja v krvi.

Tolščak

Tolščak je invazivna rastlina, ki se ponaša s temno zelenimi mesnatimi listki in se hitro udomači na gredicah ter jih lahko povsem prekrije. Odporna je proti suši, ne moti je vlaga, rada ima sonce, skratka, zanjo slabih pogojev za rast tako rekoč ni in zato številnim vrtnarjem povzroča nemalo slabe volje. Malo znano pa je, da je prosto rastoča rastlina prava zakladnica hranljivih snovi, kot so maščobe omega-3 in vitamini C, A, E ter tisti iz skupine B, zlasti B2. Vsebuje kar šestkrat več vitamina E od špinače, sedemkrat več betakarotena od korenja, poleg tega pa še magnezij, kalcij, železo, kalij, fosfor in mangan. Tolščak pozitivno vpliva na prebavila, sečila, odpornost, koristen je za kožo, lase, deluje protiglivično in protimikrobno, premore antioksidativno moč in zdravi anemijo. Njegov mladi listki so dobrodošli v sendvičih ali solati, z njega lahko pripravite kremno juho, prilogo jedem ali smuti, ker je bogat s pektinom, je dober tudi za zgoščevanje juh in omak.

Bela metlika

Bela metlika je zelo razširjena, ponekod pa so jo začeli tudi načrtno vzgajati. Po okusu spominja na špinačo, ker pa listi vsebujejo precej mineralov, je malce slana. Bela metlika je polna vitaminov A in C, a tudi tistih iz skupine B, je pa tudi bogat vir vlaknin, ki prispevajo k dobri prebavi ter zdravemu srčno-žilnemu sistemu. Iz listov lahko pripravite čaj, ki je koristen pri želodčnih težavah. Rastlina vsebuje veliko železa, zato je pravi »pripomoček« za vse, ki jih muči slabokrvnost. Nasploh so vsi pripravki iz bele metlike odlični pri razstrupljanju telesa. Uporabite lahko tudi koreninice, ki so primerne za izdelavo naravnih čistil. V njih najdemo saponine, ki se, podobno kot milo, penijo v vodi. Belo metliko lahko dodate solatam, sokovom, smutijem, lahko pa jo rudi segrevate – iz nje lahko naredite juho, omako ali pa jo uporabite kot dodatek v rižotah in drugih jedeh.

Gabez

Navadni gabez je po eni strani zdravilna rastlina in zelišče, po drugi pa lahko nadležen plevel. Uporaben je zlasti v kozmetiki in farmaciji ter permakulturi. Gabezove pripravke uporabljamo zunanje, v zdravilne namene pa se najpogosteje uporabi korenina, ki jo nabiramo od marca do aprila ter od oktobra do novembra, torej v fazi, ko ne cveti. Gabez vsebuje alantoin, ki s spodbujanjem regeneracije celic pospešuje celjenje težkih ran. Z njegovimi pripravki si pomagamo pri hematomih in modricah, opeklinah in ranah, pa tudi pri zlomih, zvinih in zmečkaninah. Uspešno naj bi zmanjševal tudi vidnost brazgotin. Gabez vsebuje čreslovine, ki delujejo protimikrobno, izvlečki zelo dobro služijo pri aknasti koži. Izvlečki so sicer del bogate zeliščarske tradicije, večinoma pa se izdelujejo iz korenin. Pripravimo lahko tudi macerat, to je oljni izvleček, pri katerem uporabimo poljubno hladno stiskano olje. Iz gabezovih listov in stebel lahko pripravimo gnojilo, bogato s kalijem. Ta je nujno hranilo za rastline ter razvoj semen.

Ozkolistni trpotec

Ozkolistni trpotec je rod, ki vsebuje okrog 200 vrst rastlin, nekatere od njih pa zrastejo tudi do 60 cm v višino. Večina izmed njih sodi med zdravilna zelišča in jih zaradi razširjenosti uporabljajo ljudski zdravilci po vsem svetu. Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali, recimo za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela. Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Uporabimo ga za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se pri vnetem sečnem mehurju, saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemoroidih. Iz trpotca si lahko pripravimo tudi čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.

Kamilica

To je eden najbolj zdravilnih in razširjenih plevelov. O kamilici je neki slavni zeliščar dejal, da zdravi skoraj vse bolezni. Ključna sestavina, ki deluje zdravilno, je azulen, ki ga najdemo v njenem eteričnem olju in preprečuje vnetna stanja. Pri nas jo najdemo ob poteh, na poljih in vrtovih. Na vrtu naj bi jo bilo priporočljivo saditi zraven tistih rastlin, ki sicer slabo uspevajo. Bližina kamilice naj bi namreč spodbujala njihovo rast. Grški zdravniki so jo priporočali za zdravljenje vročic in ženskih bolezni, medtem ko je iz starih anglosaških rokopisov razvidno, da so jo v tedanjih časih uvrščali med devet svetih zelišč. Če imate težave z vnetji ali podočnjaki, si lahko na kritične predele kot obkladke položite kamilične čajne vrečke. Podobno lahko lajšate vnetja sluznice na spolovilih ali zadnjiku. Priporočljiva je tudi uporaba pri bolečih menstruacijah. Ta zdravilna rastlina je namreč uporabna pri blaženju krčev in občutkov napihnjenosti.